poročilo o vladavini prava

Slovenija povzroča skrbi Evropski komisiji

B.K./STA
20. 7. 2021, 16.12
Posodobljeno: 20. 7. 2021, 16.22
Deli članek:

Evropska komisija je danes v drugem letnem poročilu o vladavini prava v članicah EU izpostavila skrbi v primeru Slovenije.

Bobo
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in slovenski premier Janez Janša.

Položaj medijev v Sloveniji se slabša

Komisija v poročilu ugotavlja, da se položaj glede svobode in pluralizma medijev v Sloveniji slabša. "Spletno nadlegovanje novinarjev in grožnje novinarjem so vse večji vir zaskrbljenosti. Poroča se o več tožbah proti novinarjem z zastraševalnim učinkom," navaja.

Glede Slovenske tiskovne agencije (STA) v poročilu piše: "Nacionalni in mednarodni deležniki so izrazili zaskrbljenost, potem ko so oblasti zavrnile financiranje STA v letu 2021." Od komisije je bilo sicer v minulih mesecih v povezavi s tem vprašanjem slišati tudi precej močnejša sporočila.

Komisija navaja tudi, da zakon sicer zagotavlja neodvisnost medijskega regulatorja, Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), a da izzivi ostajajo glede sredstev za izvajanje širokega nabora nalog in zavezanosti nadaljnji krepitvi njegove neodvisnosti.

Zamuda pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev

V delu o pravosodju navaja komisija nekaj pozitivnih premikov, na primer sodbo ustavnega sodišča, da so pravila glede parlamentarne preiskave neustavna, ker ni dovolj varoval glede neodvisnosti sodstva, kar sodnikom zagotavlja pomembno zaščito.

Neupravičene zamude pri imenovanju državnih tožilcev in zamuda pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev sprožajo zaskrbljenost, še ugotavlja komisija v poglavju o Sloveniji. Navaja tudi, da ostajajo izzivi v postopkih v povezavi z gospodarskim in finančnim kriminalom.

Neučinkovitost protikorupcijskih institucij

V delu o boju proti korupciji komisija ugotavlja, da se pravni in institucionalni okvir izboljšuje ter da so zakonodajne spremembe izboljšale neodvisnost in delovanje Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), a da njeni človeški viri ostajajo omejeni.

Zaskrbljenost ostaja tudi glede učinkovitosti izvajanja protikorupcijskih pravil, na primer glede navzkrižja interesov in žvižgačev. Izzivi ostajajo zlasti glede zmožnosti izvajanja učinkovitih preiskav in majhnega števila obsodb zaradi korupcije, še posebej na visoki ravni.

Pohvala ustavnemu sodišču

V opisu stanja sistema zavor in ravnovesij pa komisija med drugim navaja, da je ustavno sodišče izboljšalo učinkovitost in igralo dejavno vlogo pri pregledovanju ukrepov v povezavi s covidom-19 ter da se civilna družba spoprijema s številnimi izzivi, ki vplivajo na delovanje nevladnih organizacij.

Enaka obravnava vseh članic

Temeljni namen tega poročila - prvega je komisija objavila lani konec septembra - je bil razelektriti precej toksično razpravo članic. Poljska in Madžarska, ki sta že dlje časa pod drobnogledom Bruslja, sta namreč komisiji očitali, da ne obravnava vseh članic enako, češ da so tudi drugje težave.

Letno poročilo, ki naj bi bilo preventivno orodje za zgodnje prepoznavanje izzivov in iskanje rešitev, se osredotoča na štiri stebre: pravosodni sistem, okvir za boj proti korupciji, svobodo in pluralizem medijev ter sistem zavor in ravnovesij ob osredotočenosti na vpliv covida-19 na vladavino prava.

Komisija v poročilu v glavnem povzema dejstva in že znane ocene, sama pa ne razsoja. Izpostavi pozitivne in negativne vidike, pri čemer pri negativnih v glavnem izraža različne stopnje zaskrbljenosti in opozarja na izzive. Ob predstavitvi prvega poročila ni izrecno izpostavljala posameznih držav.

Tudi tokrat v Bruslju poudarjajo, da ni namen te vaje kazati s prstom na posamezne članice, temveč zagotoviti enako obravnavo vseh in spodbuditi razpravo. Ob tem zavračajo kritike, da je poročilo le akademska vaja in da nima učinka, a podajo le malo konkretnih primerov o nasprotnem.

Prav tako danes v Bruslju niso želeli podati niti splošne ocene, ali se je stanje glede vladavine prava v uniji v minulem letu izboljšalo ali poslabšalo, niti primerjalne ocene, v katerih članicah se je izboljšalo oziroma poslabšalo.

Slovensko predsedstvo bo v prihodnjih mesecih vodilo dialog članic na podlagi tega poročila. Oktobra je predvidena splošna razprava o stanju vladavine prava v celotni EU, novembra pa razprava o Italiji, Hrvaški, Cipru, Latviji in Litvi, ki so na vrsti po protokolarnem abecednem redu.

Dialog na podlagi tega poročila je eden od treh vzporednih procesov na ravni EU, povezanih z vladavino prava. Drugi je postopek po 7. členu v primeru Madžarske in Poljske, ki je že dolgo v zastoju. Tretji pa dogajanje v povezavi z uredbo o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.