V ZDA ima predsednik po navadi največ dve leti časa samo za aktualne posle, potem pa mora svojo pozornost preusmeriti v boj za ponovno izvolitev. Donald Trump, človek, ki je pred štirimi leti šokiral vse in odnesel zmago iz rok favoritke Hillary Clinton, se je tokrat podal v boj s polno podporo svoje stranke. Republikanci, ki so še pred petimi leti postrani gledali na zvezdnika resničnostne televizije in poslovneža, ki je bogastvo zgradil na temeljih – kot je dejal sam – očetovega »majhnega posojila, v višini milijona ameriških dolarjev«, so si za tokratno kampanjo vsi nadeli znamenite kape z napisom Make America Great Again, ali v prevodu Naredite Ameriko znova izjemno.

NEMIRNO LETO

Koliko je Trumpu uspelo doseči ideal, ki si ga je postavil z izbiro omenjenega slogana, je stvar debate. Turbulentno leto, ki so ga zaznamovali pandemija koronavirusa in množični nemiri zaradi policijskega nasilja, očitno ni prizadelo Trumpovega ugleda, kot bi si morda mislili. Njegova volilna baza iz konservativnega in mestoma odkrito rasističnega dela javnosti je enotna v podpori svojemu kandidatu, z Bidnom pa jima za zadnjih deset dni preostaja boj za deset odstotkov neodločenih volilcev.

joe biden
Reuters
Joe Biden je Trumpa ostro napadel predvsem zaradi slabega ukrepanja zoper koronavirus.

Za komentar o prihajajočih volitvah 3. novembra smo povprašali profesorja Bogomila Ferfilo s fakultete za družbene vede, ki je dejal, da je trenutno stanje v mnogočem podobno tistemu izpred štirih let, saj se je prednost Bidna zmanjšala na raven, ki mu ne omogoča več mirnega spanca.

BARACK OBAMA PODPRL BIDNA

Joe Biden se v tekmo podaja z renomejem dolgoletnega senatorja in predvsem podpredsednika v času osemletnega mandata nekdanjega predsednika Baracka Obame. Za mesto izbranca demokratske stranke se je moral prebiti iz kopice konkurentov, še največjo oviro na poti v predsedniško tekmo pa mu je predstavljal Bernie Sanders, kandidat progresivnejšega krila demokratov. V nasprotju s Sandersom Biden ne ponuja radikalnejših sprememb obstoječega sistema, tako da kljub temu, da je osrednja točka njegovega programa kritika Trumpovega neustreznega odziva na pojav koronavirusa, sam ni pripravljen obljubiti obveznega splošnega zavarovanja za vse državljane po vzoru tako rekoč vseh najrazvitejših držav.

KLJUČNA BOJIŠČA

Bogomil Ferfila dopušča možnost, da se obeta ogromna zmeda zaradi številnega predčasnega glasovanja in glasovanja po pošti.

Poraz Trumpa bi bil v zgodovinskem kontekstu ameriških volitev anomalija, saj kot pojasnjuje Ferfila, v ZDA predsedniki po navadi oddelajo oba mandata (zadnji, ki mu to ni uspelo, je bil George Bush starejši, leta 1993, op. a.), podobno pa velja za člane senata in predstavniškega doma, kjer po volitvah povprečno kar devet od desetih predstavnikov ostane istih. Ameriški volilni sistem je povsem drugačen od našega v tem, da zmagovalca tekme ne določi absolutno število oddanih glasov za posameznega kandidata, temveč število elektorjev, ki si jih izborijo z zmagami v posameznih zveznih državah. Tako je denimo Hillary Clinton leta 2016 osvojila več glasov, a ostala brez zmage, saj ni osvojila ključnih zveznih držav, tako imenovanih swing states, kjer – v nasprotju z večino preostalih zveznih držav – ni vnaprej znano, katera stranka uživa več podpore. Ferfila pojasnjuje, da letos ne bo nič drugače; Florida, Severna Karolina, Arizona, Nevada, Michigan, Ohio in Pennsylvania so tiste zvezne države, kjer se bo odločalo o naslednjem predsedniku ZDA.

NAPETA TEKMA

Kljub nemirom na ameriških ulicah in dejstvu, da je Biden deloval kot desna roka prvega temnopoltega predsednika ZDA, Ferfila opozarja, da podpora Afroameričanov njegovi kandidaturi ni samoumevna. Ti predstavljajo okoli 13 odstotkov celotne populacije, njihova volilna abstinenca pa bi lahko presodila Bidnovim možnostim za zmago. Podpora med Hispanoameričani, ki tvorijo okoli petino celotnega prebivalstva, je po Ferfilovih besedah tudi vprašljiva, čemur botruje dejstvo, da gre za zelo verne in konservativne skupnosti, med njimi pa je veliko priseljencev, ki so se v ZDA preselili iz socialistične Kube ali Venezuele in jim godi Trumpovo odkrito nasprotovanje tamkajšnjim vladam. Nekoliko kontraintuitivno pa je tudi dejstvo, da Hispanoameričani praviloma podpirajo antimigrantske politike aktualnega predsednika.

DENAR JE SVETA VLADAR

Trump si bo po Ferfilovih besedah v zadnjih dneh poskušal izboljšati možnosti za zmago s poudarjanjem hitrega okrevanja gospodarstva v preteklih mesecih ter z (zlo)rabo svoje aktualne funkcije, s katere je starejšim že obljubil 200-dolarske bone za nakup zdravil ter brezplačen dostop do regenerona, domnevno čudežnega zdravila, ki mu Trump pripisuje zasluge za svoje hitro okrevanje po nedavni okužbi s koronavirusom.

Volitve so v ZDA biznis, doslej naj bi tako obe kampanji skupno porabili kar 1,5 milijarde ameriških dolarjev, tretjina tega pa je šla samo na oglase. Analize dokazujejo, da je najbolj profitabilen dolar tisti, ki se porabi v zadnjem tednu pred volitvami, tako da je, kot je zaključil Ferfila, napovedovati zmagovalca še prezgodaj.