Minister za zdravje Tomaž Gantar je na začetku poletja ustanovil strokovno skupino, ki bi sproti analizirala in napovedala razvoj epidemije novega koronavirusa v Sloveniji.

Državi bi morala pomagati predvideti, kako naj sprejema ukrepe in koliko bolniških postelj bo potrebovala do jeseni. Toda od vsega tega ni bilo nič. V treh mesecih se namreč skupina, ki jo vodi državna sekretarka Tina Bregant, ni sestala niti enkrat, država pa je drugi val epidemije pričakala nepripravljena, poročal portal Necenzurirano.si.

Strokovna skupina za analizo epidemije: - Mario Fafangel, vodja epidemiologov z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), - Drago Bokal z mariborske fakultete za naravoslovje in matematiko, - Aleks Jakulin iz podjetja 1. Inc kot predstavnik Sledilnik.org, - Janez Žibert z zdravstvene fakultete, - Žiga Zaplotnik s fakultete za matematiko in fiziko, - Maja Pohar Perme z medicinske fakultete, - Milan Batista s fakultete za pomorstvo in promet, - Matjaž Perc s fakultete za naravoslovje in matematiko, - Matjaž Leskovar z Instituta Jožef Stefan, - Dragan Marušič s fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, - Andraž Stožer z medicinske fakultete, - Luka Renko iz Sledilnik.org, - Brane Leskošek z medicinske fakultete, - Anja Goričan iz podjetja DataBitLab, - Katarina Kralj z ministrstva za zdravje.

Vodenje skupine je Tomaž Gantar zaupal Tini Bregant. Vanjo je imenoval petnajst strokovnjakov z različnih področij, ki so imeli več konkretnih nalog: pripravljati in preverjati bi morala modele za napovedovanje in spremljanje razvoja epidemije. Opozarjati bi morali na odstopanja in morebitno neusklajenost podatkov iz različnih virov. Tedensko bi morali analizirati tveganja, povezana z razvojem epidemije, in za vlado o tem pripravljati redna poročila. »Modeliranje je osnova za predvidevanje, kako se bo razvijala epidemija in polnile zmogljivosti bolnišnic,« je dejal član skupine Matjaž Leskovar.

Po prvotnem načrtu bi se morali njeni člani do oktobra srečevati enkrat na teden, Bregantova pa bi lahko na sestanke po potrebi vabila tudi zunanje strokovnjake. Toda več članov nam je dejalo, da se skupina od 10. julija ni sestala niti enkrat. Kako je to mogoče?

Čakajo vabilo, ki ga že tri mesece ni

Zagotovo vzrok ni mogel biti denar. Delovanje skupine bi namreč stalo največ 5000 evrov, izhaja iz sklepa o njeni ustanovitvi. Država bi tako lahko skoraj brezplačno več mesecev črpala znanje štirinajstih zunanjih strokovnjakov z različnih področij, združeno na enem mestu. To bi ji močno pomagalo pri načrtovanju prihodnjih ukrepov. Ves čas bi sproti in natančno vedela, kakšne so posledice že sprejetih ukrepov, kakšna so tveganja pri razvoju epidemije in kako jih obvladovati.

Napotili so jih na zahtevek ZDIJZ 

Na ministrstvu za zdravje včeraj na naša vprašanja o (ne)delovanju skupine niso odgovorili. Celo več, na ministrstvu so očitno želeli prikriti dejstvo, da je bila strokovna skupina ustanovljena in da nikoli ni zaživela. Ko smo želeli pridobiti zapisnike njenih sestankov, nam namreč niso odgovorili, da teh sploh ni bilo, ampak so nas napotili na postopek po zakonodaji o dostopu do informacij javnega značaja.

Prav pomanjkanje ustreznih modelov je eden od vzrokov, zakaj je Slovenija drugi val epidemije pričakala nepripravljena. Več projekcij, ki so že v preteklosti napovedale hiter razmah epidemije, se namreč ni uresničilo. Že v začetku aprila je Milan Krek, takrat še kandidat za direktorja NIJZ, dejal, da bi imeli v Sloveniji brez ukrepov 480.000 okuženih in 90.000 mrtvih. Šlo je za številke, krepko višje tudi od tistih v državah, ki jih je koronavirus najbolj prizadel. Kje jih je Krek našel, nikoli ni bilo znano. V začetku poletja pa so na Institutu Jožef Štefan (IJS) napovedovali, da bo Slovenija že sredi julija dnevno beležila tudi do sto novih okužb. V resnici se je to prvič zgodilo skoraj dva meseca pozneje.

Strokovnjaki zdaj delujejo posamezno

Strokovnjaki, ki jih je zdravstveno ministrstvo izbralo v ekspertno skupino, tako pripravljajo ločene napovedi širjenja okužb. Trije so v zadnjih dneh objavili nove. Po zelo optimističnem modelu Žige Zaplotnika bo v bolnišnicah na vrhuncu epidemije okrog petsto obolelih s covidom-19, od tega sto na intenzivni negi. Trenutno jih je približno pol manj. Precej bolj črnogleda sta modela, ki sta ju pripravila Janez Žibert in Matjaž Leskovar. Prvi je za začetek decembra napovedal 1800 obolelih v bolnišnicah in kar štiristo na intenzivni negi, drugi pa 684 oziroma 181 že v prvem tednu novembra.