Vsebina načrta ni bila nemudoma znana, saj je dogovor med vrhoma držav tajen. Viri blizu iranskemu ministrstvu za nafto pa so za britanski energetski portal oilprice.com povedali, da gre za morda enega izmed najbolj ambicioznih zunanjepolitičnih načrtov Kitajske doslej. Skupno naj bi bil namreč težak kar 400 milijard ameriških dolarjev, raztezal pa bi se naj od naftne industrije, do transporta, proizvodnje in vojaškega sodelovanja.

Subvencije naftni industriji in transportu

Eden izmed ključnih elementov tajnega dogovora naj bi bila kitajska subvencija iranski naftni industriji, ki bo težka kar 280 milijard ameriških dolarjev. Na ta denar pa naj Iran ne bi čakal 25 let, saj ga je Peking pripravljen založiti v prvih petih letih. Vsakih naslednjih pet let, kolikor tudi trajajo kitajska gospodarska planska obdobja, pa naj bi Teheran dobil na voljo nove tranše subvencij.

Še 120 milijard dolarjev naj bi Peking investiral v iransko logistiko in industrijsko proizvodnjo. Tudi tukaj naj bi bile po petih letih na voljo nove investicije, če se bosta obe strani o tem strinjali.

Znaten popust pri nabavi energentov

V zameno za to bodo kitajska podjetja dobila prvo pravico za nakup vseh projektov v zvezi z nafto, zemeljskim plinom ali drugimi derivati v Iranu. Kitajska bo prav tako od Irana nabavljala naftne derivate po najmanj 12-odstotnem popustu, glede na šestmesečno povprečje cen na mednarodnih trgih. Poleg tega bo Peking Teheranu lahko plačeval v tako imenovanih "mehkih valutah", devizah držav srednje Azije in Afrike. Glede na menjalni tečaj, ki ga pri naklonjenih bankah Iran lahko dobi, naj bi to v dolarskem tečaju za Kitajsko pomenilo skupno več kot 30-odstotni popust na surovo nafto, derivate in druge energente, glede na tržne cene, pravijo iranski viri.

Kitajska bo prav tako integralno vključena v izgradnjo ključnih infrastrukturnih projektov, ki bodo sovpadali z njeno strategijo nove Svilne poti, v Iran pa naj bi preselila tudi del svoje domače proizvodnje, saj je delovna sila v perzijski državi cenejša od domače. Kaj lahko se torej zgodi, da bomo kmalu tudi potrošniki v zahodnih državah kupovali blaga, ki jih bodo kitajska podjetja proizvajala v Iranu.

Vzporedno s tem pa so iranske oblasti s Kitajsko podpisale še pogodbo o elektrifikaciji 900-kilometrov dolge železniške proge med prestolnico Teheran in severovzhodnim mestom Mashhad. Pogovarjajo pa se tudi o obnovi in podaljšanju te železniške linije, po kateri bi lahko sčasoma začeli voziti hitri vlaki.

Kitajska letala kmalu v iranskih bazah?

Nedavno pa je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Kamenej dal soglasje k podaljšanju obrambne pogodbe s Kitajsko, ki predvideva zračno in pomorsko sodelovanje med vojskama obeh držav. Odgovorni se bodo o podrobnostih podaljšanja dogovorili avgusta, če bo dogovor uspešen pa naj bi že novembra kitajski bombniki in lovci imeli neoviran dostop do iranskih zračnih baz, še poroča oilprice.com.

Zdi se, da se bo dolgo kljubovanje Združenim državam Amerike Iranu v končni fazi obrestovalo. Tudi stiskaške gospodarske sankcije, ki so jih Iranu naložile ZDA, po tem, ko so enostransko odstopile od mednarodnega jedrskega dogovora, bodo izzvenele ob tako veliki finančni in gospodarski injekciji Kitajske. Nezmožnost evropskih držav, da bi jedrski dogovor ohranile kljub izstopu ZDA, pa je Iran dokončno potisnila v naročje Kitajske. Ironično bo očitno prav istop ZDA od jedrskega sporazuma z Iranom temu morda omogočil celo hitrejši razvoj jedrskega orožja.