Vemo, da bodo nekateri kompromisi potrebni, a čim bliže bo končni dogovor predlogu komisije, bolje bo za Slovenijo in večino članic, je dejal premier Janez Janša.

Drugi ključni cilj je po premierjevih besedah doseči dogovor čim prej. Poudarja, da čas je denar in da vsi vemo, da pandemije ni konec, zato so hitri koraki zelo pomembni, da se pokaže spodobnost odzivanja in zagotavljanja rešitev.

Sveženj za obnovo Evrope, ki je zaradi pandemije v primežu zgodovinske recesije, je ena osrednjih tem današnjih pogovorov premierja z voditelji osrednjih institucij EU v Bruslju.

Od predsednika Evropskega sveta se v kratkem pričakuje nov pogajalski predlog, na podlagi katerega bodo voditelji članic unije konec prihodnjega tedna poskušali doseči kompromis. Cilja se na dogovor pred poletnim premorom.

Sveženj sestavljata prihodnji sedemletni proračun unije v vrednosti 1100 milijard evrov in načrt za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, pri čemer naj bi šli dve tretjini za nepovratna sredstva, tretjina pa za posojila.

Temelji na dvigu praga lastnih virov, ki bo komisiji omogočil zadolževanje na trgih in s tem financiranje okrevanja. Ta ukrep morajo ratificirati parlamenti članic.

Ključna odprta vprašanja se nanašajo na obseg večletnega proračuna in sklada za okrevanje, na razmerje med nepovratnimi sredstvi in posojili, na ključ za izračun nacionalnih ovojnic in na vprašanje pogojevanja teh sredstev.

Slovenija poziva k hitremu dogovoru. Podpira predlog Evropske komisije kot odlično osnovo za nadaljnja pogajanja, tudi predlagane alokacije tako pri nepovratnih sredstvih kot pri posojilih.

Janša se je danes že srečal s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom. Ta je po twitterju sporočil, da se je sestal z Janšo ob njegovem prvem obisku v Bruslju po prevzemu premierskega položaja ter da sta razpravljala o večletnem proračunu, skladu za okrevanje, prizadevanjih za močnejšo in odpornejšo Evropo ter slovenskih prioritetah za predsedovanje.

Janša zadovoljen, da se je Evropska komisija pripravljena pogovarjati glede arhivov ECB 

Premier je po prejetju pisma predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen v povezavi s tožbo proti Sloveniji zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov ECB zadovoljen, da se je komisija pripravljena pogovarjati o tem vprašanju. O rezultatu pred srečanjem ne more govoriti, je še dejal.

"Zadovoljen sem, da se je komisija pripravljena pogovarjati o tem. Kaj bo rezultat, pa ne morem reči pred srečanjem, ki ga imam popoldne. Bomo videli jutri," je premier odgovoril na vprašanja, ali je z odzivom von der Leynove zadovoljen ter ali bo komisija umaknila tožbo in pod katerimi pogoji.

Komisija v tožbi proti Sloveniji, vloženi aprila lani, ugotavlja kršenje nedotakljivosti arhivov ECB in dolžnosti lojalnega sodelovanja v povezavi z zasegom dokumentov ECB v okviru kriminalistične preiskave v Banki Slovenije julija 2016, izvedene zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank decembra 2013, ki je med drugim privedla do izbrisov podrejenih obveznic in delnic bank. 

Čeprav je Slovenija doslej vse očitke komisije zavračala, je junija, deset dni pred ustno obravnavo tožbe na Sodišču EU, odjeknila novica, da je premier Janša v pismu predsednici komisije preverjal možnosti za ustavitev sodnega postopka proti Sloveniji. 

Von der Leynova je v odgovoru na pismo potrdila pripravljenost na dialog s ciljem boljšega razumevanja možnosti, ki jih vidi Slovenija za rešitev vprašanj, ki so privedla do tožbe. 

Junijsko obravnavo na Sodišču EU v Luksemburgu je slovenska zastopnica Katja Rejec Longar sicer ocenila kot zelo pozitivno. Na vprašanje, ali je poravnava možna, je tedaj dejala, da je ta vedno možna v smislu, da komisija reče, da je naredila napako in umakne tožbo, ni pa izvedljiva v smislu, ko bi slovenska stran priznala, da je zasegla arhiv unije, ker so sodbe slovenskih sodišč opredelile zaseženo dokumentacijo, kot da ni arhiv unije, in te sodbe sodišč zavezujejo slovenske organe. 

Generalna pravobranilka je na koncu obravnave sporočila, da bo sklepne predloge predstavila 3. septembra. Ti sicer za sodišče niso zavezujoči. Sodbo je mogoče pričakovati konec leta. Komisija lahko sicer tožbo umakne v kateri koli fazi postopka, vse do razglasitve sodbe. 

Primer je pomemben presedan. Protokol o privilegijih in imunitetah, ki določa, da so arhivi unije nedotakljivi, je namreč redko predmet pravdnega spora. Pravni postopek naj bi tako zagotovil jasnost glede okoliščin, v katerih velja nedotakljivost arhivov unije, in kako je to pravilo treba uporabljati.

Stoltenberg verjame, da bo Slovenija okrepila obrambne izdatke

Janša je generalnemu sekretarju zveze Nato Jensu Stoltenbergu predstavil načrte za okrepitev investicij v Slovensko vojsko. Stoltenberg verjame, da bo Slovenija te načrte uresničila in okrepila obrambne izdatke kljub krizi zaradi novega koronavirusa.

"Računam na Slovenijo, da bo še naprej krepila obrambne izdatke," je dejal Stoltenberg na kratki novinarski konferenci, ki sta jo imela z Janšo po srečanju. To je bilo tudi prvič od uvedbe pandemičnih omejitev, da so na sedežu Nata izvedli tiskovno konferenco ob fizični navzočnosti novinarjev.

Stoltenberg je povedal, da ga je Janša obvestil o načrtih za krepitev obrambnih izdatkov, in ob tem izrazil prepričanje, da bodo ti načrti uresničeni. Krepitev obrambnih izdatkov je pomembna ne le za Slovenijo, temveč tudi za krepitev čezatlantske vezi in politične enotnosti ter kot dokaz, da zaveznice delitev bremen jemljejo resno.

Generalni sekretar tako od Slovenije kot od vseh drugih zaveznic pričakuje krepitev izdatkov kljub izzivom covida-19. Opozarja namreč, da igra vojska pomembno vlogo pri soočanju z novim koronavirusom in da poleg tega še vedno obstajajo tudi varnostni izzivi, ki so bili tam že pred pandemijo.

Janša je zatrdil, da so tokratni načrti drugačni od dosedanjih obljub, saj predlagani zakon zagotavlja stabilno načrtovanje naložb, ki ni odvisno od sprotnih proračunskih pogajanj. Večina naložb na podlagi tega zakona naj bi šla po njegovih besedah za opremo in tudi za izboljšanje delovnih pogojev za vojake.

Slovenija je z zagotavljanjem 1,04 odstotka BDP za obrambo trenutno med najslabšimi zaveznicami pri uresničevanju Natovega temeljnega cilja, da je treba do leta 2024 za obrambo nameniti dva odstotka BDP. Manj so lani za obrambo namenili le Luksemburg, Španija in Belgija.

Z načrtovanimi 780 milijoni evrov za investicije v Slovensko vojsko bi lahko Slovenija omenjeni zavezniški cilj dosegla do leta 2026, je junija povedal obrambni minister Matej Tonin.