Namestniki zunanjih ministrov Irana in t. i. skupine 4+1 - Kitajske, Nemčije, Francije, Velike Britanije in Rusije - se bodo v avstrijski prestolnici sestali 28. junija, je danes sporočil tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Abas Musavi

Podrobnosti dnevnega reda srečanja Musavi ni razkril. Po oceni strokovnjakov v Teheranu bi lahko bilo srečanje zadnja diplomatska možnost za rešitev sporazuma, preden se v začetku julija izteče ultimat, ki ga je postavil Iran.

Ameriške sankcije

Iranski predsednik Hasan Rohani je v začetku maja sporočil, da Iran ne bo več spoštoval omejitev glede zalog obogatenega urana in težke vode, kot jih določa sporazum iz leta 2015. Ukrep je označil za odgovor na enostranski umik ZDA iz sporazuma, ki so proti Iranu tudi znova uvedle gospodarske sankcije. Teheran je napovedal še dodatne ukrepe, če ostale podpisnice sporazuma do 7. julija ne bodo začele izvajati svojih zavez predvsem na naftnem in bančnem področju. Po ponovni uvedbi ameriških sankcij proti Iranu so namreč delovale v skladu z njimi, kljub obljubam, da ne bodo. 

Če tega ne bodo storile, je Iran napovedal, da bo prenehal spoštovati še omejitve glede stopnje, do katere lahko obogati uran, in ukrepe glede težkovodnega reaktorja Arak. Glede na sporazum lahko Teheran obogati uran le do 3,67 odstotka, kar je dovolj za delovanje jedrskih elektrarn, medtem ko je za jedrsko orožje potreben 90-odstotni visoko obogateni uran. 

Enostranski izstop

Mednarodni jedrski sporazum je bil sklenjen julija 2015. Iran je z njim pristal na omejitve svojega jedrskega programa in na strog nadzor, s čimer naj bi mu preprečili uporabo urana ali plutonija za razvoj jedrskega orožja. Mednarodna skupnost pa je odpravila gospodarske sankcije proti Iranu. 

Po navedbah Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je Iran od januarja 2016 spoštoval sporazum in ni kršil nobenih njegovih določil. ZDA so kljub temu maja lani enostransko izstopile iz sporazuma, ker da je slab.

Iran zanika ameriške obtožbe glede tankerja

Sicer pa je iranski obrambni minister Amir Hatami je danes kategorično zavrnil obtožbe ZDA, da je Teheran odgovoren za napad na dva tankerja v Omanske zalivu. Dokazi, ki jih je predložil Washington, so po njegovem prepričanju brez osnove.

Washington za napad na tankerja prejšnji teden krivi Iran, kot dokaz pa je objavil zrnat posnetek, ki domnevno prikazuje Irance, ko z enega od tankerjev odstranjujejo mino, ki ni eksplodirala. Ameriške sile na Bližnjem vzhodu pa so danes sporočile, da je japonski tanker poškodovala mina, ki je podobna iranskim. 

"Obtožbe, ki so ji navrgli proti iranskim oboroženim silam in objavili v filmu v povezavi z incidentom, ki se je zgodil ladjam (...) so brez osnove in kategorično zavračamo te obtožbe," je dejal obrambni minister. Oborožene sile so bile med prvimi, ki so se v okviru reševalne akcije po incidentu približale tankerjem in rešile 23 ljudi na prvem tankerju, je pojasnil Hatami. Hatami ni imensko navedel tankerja, a je iranska televizija takrat poročala, da so rešili 23 ljudi z norveškega tankerja. 

Minister je dodal, da so iranski vojaki nato odpluli do drugega tankerja, ampak da je posadko rešila že druga ladja. "To pomeni, da so Američani prišli na prizorišče, kjer trdijo, da so posneli video, prej," je dejal o japonskem tankerju. Posadko japonskega tankerja je rešila nizozemska ladja, je pa posadka po navedbah ameriške mornarice že pred tem odkrila verjetno mino, ki ni eksplodirala. To naj bi potem odstranili Iranci. ZDA niso pojasnile, zakaj so Iranci to počeli, medtem ko jih je opazovala ameriška vojska.