Reparacije

Grčija od Nemčije zahteva odškodnino za škodo iz druge svetovne vojne

B.K.
18. 4. 2019, 09.21
Posodobljeno: 18. 4. 2019, 09.23
Deli članek:

Grški parlament je potrdil diplomatsko ofenzivo proti Nemčiji, za plačilo odškodnine, zaradi okupacje Grčije v drugi svetovni vojni.

Profimedia
Nemški Wehrmacht je Grčijo napadel aprila 1941. Okupacija je trajala do oktobra 1944.

Velika večina poslancev je predsedniku grške vlade Aleksisu Ciprasu podelila mandat za to, da od Nemčije zahteva poplačilo škode, ki jo je Grčiji med drugo svetovno vojno prizadejala nemška okupacija, poroča nemška radiotelevizija DW.

Grška vlada ima tako mandat, da "uporabi vsa ustrezna pravna in diplomatska sredstva, za zadovoljitev grških zahtev." Atene bodo sedaj Nemčiji poslale "verbalno noto," ki bo "zagotovila začetek dialoga o tem vprašanju," je dejal Cipras. Po premierjevem mnenju gre za "zgodovinsko in moralno dolžnost, v spomin vsem herojem preteklosti, predvsem v času, ko Evropi grozi skrajna desnica, nacionalizem in rasizem."

Poslanci, ki so o reparacijah razpravljali kar 12 ur, niso določili višine zahtevane odškodnine, a je parlamentarni odbor že leta 2016 ugotovil, da bi se primeren znesek odškodnine gibal v višini okoli 300 milijard evrov.

Profimedia
Grški premier Aleksis Cipras.

Nacistična nemčija je leta 1942 Grčiji vsilila visoko posojilo, v današnji vrednosti 40 milijard evrov, s katerim so nato pomagali financirati svojo vojaško kampanjo v severni Afriki. Okupacija je popolnoma uničila grško gospodarstvo. Uničenih je bilo 80 odstotkov grške industrije, 28 odstotkov njihove infrastrukture, 90 odstotkov mostov, ter četrtina gozdov in drugih naravnih bogastev. Med okupacijo so nacistične sile v Grčiji ubile okoli 300.000 Grkov. Več kot 40.000 civilistov je umrlo od lakote.

Izpostavljanje vojne zgodovine bi utegnilo zaostriti odnose med Berlinom in Atenami, ki sta v prikritem sporu že več let, zaradi hudih varčevalnih ukrepov, ki sta jih Nemčija in Bruselj Grčiji vsilila po globalni finančni krizi leta 2008. Cipras sicer trdi, da zahtevana odškodnina ni povezana z vprašanjem varčevalnih ukrepov. "Absolutnega zla nacizma ne moremo meriti. Noben pokol, nobena pošastnost, niti ena kaplja krvi se ne more primerjati z dokapitalizacijami," je v parlamentu dejal grški premier. "Zdaj imamo možnost, da zaključimo s tem poglavjem."

Nemška pozicija do vojnih zločinov njenih nacističnih prednikov je sicer, da je bilo to vprašanje "pravno in politično" rešeno že pred desetletji, je dejal predstavnik nemške vlade Steffen Seibert. Grčija je namreč leta 1960, ko ji je še vladala vojaška hunta, od Nemčije dobila 115 milijonov takratnih nemških mark odškodnine.