Na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) so pojasnili: »Na podlagi izkušenj v Policijski upravi Maribor ocenjujejo, da migranti potujejo tako, da se nekdo izmed njih zna sporazumevati, večinoma v angleščini, nekateri posamezniki znajo nekaj nemških, italijanskih ali francoskih besed. So pa tudi skupine ali posamezniki, zaradi katerih morajo angažirati prevajalce.«

Lani so policisti na območju mariborske policijske uprave za postopke s tujci prevajalce angažirali v 261 primerih: »Večina teh primerov je bila zaradi prevajanja pri postopkih z migranti, udeleženci prometnih nesreč in zaradi drugih postopkov s tujci.« Po statistiki Policije sodeč so prevajalci v Podravju sicer potrebni manjkrat kot v preostalih delih Slovenije, saj je na tem območju med nelegalnimi prebežniki državne meje precej državljanov držav nekdanje Jugoslavije.

Znanje slovenščine za prevajalce ni obvezno

Na MNZ in Policiji so javni poziv za pisno in ustno prevajanje iz kurdskega, dari, farsi, urdu in paštu jezika v slovenski, hrvaški, bosanski, srbski ali angleški jezik (znanje slovenščine torej ni bilo obvezno) nazadnje objavili lani avgusta. Na razpis se je prijavilo enajst fizičnih oseb in eno podjetje, pogodbi za prevajanje so sklenili z dvema fizičnima osebama.

Teh jezikov se v Sloveniji sploh ni mogoče učiti

Prevajalci so morali navesti telefonsko številko in naslov, na katerih so dosegljivi ves čas. Podpisati so morali tudi izjavi, da »zagotavljajo prevajanje 24 ur na dan vse dni v letu, vključno s sobotami, nedeljami, prazniki in dela prostimi dnevi« ter da »se na potrebo po prevajanju lahko odzovejo v dveh urah«. V razpisu so bili seveda tudi številni drugi pogoji.

Ljudi želenega profila, predvsem z znanjem kurdskega, dari, farsi, urdu in paštu jezika, v Sloveniji seveda ni na pretek. Predstojnica Oddelka za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete Nataša Vampelj Suhadolnik je povedala, da se po njim znanih podatkih nobenega od naštetih jezikov v naši državi (v formalnem izobraževanju) za zdaj še ni mogoče učiti. »Tovrstne študije so bolj razvite na Filozofski fakulteti iz Sarajeva v Bosni in Hercegovini,« pravi.

Kakšni so zaslužki?

Na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) so povedali, da višina honorarja za prevajalce znaša 43,08 evra bruto za uro ustnega prevajanja in 25,80 evra bruto za obračunsko stran pisnega prevoda (1500 znakov brez presledkov). Prevajalci so upravičeni tudi do povračila prevoznih stroškov za prihod na kraj prevajanja in nazaj – v višini kilometrine (30 odstotkov cene neosvinčenega 95-oktanskega motornega bencina za vsak prevoženi kilometer).

Na MNZ in Policiji so lani pogodbi za prevajanje sklenili z dvema fizična osebama, poraba po teh dveh pogodbah o avtorskem delu doslej znaša 66.512 evrov. V dobrega pol leta bi torej dva prevajalca ustno prevajala približno 1544 ur (če pisnega prevajanja ne bi bilo); vsak od njiju bi v povprečju opravil 96,5 polnega delovnega dne.