Merklova se je tako na prvo mesto uvrstila že osmo leto zapored, sicer pa je bila na vrhu skupaj 13-krat. Na drugem mestu je britanska premierka Theresa May, na tretjem direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde.
Na 47. mestu lestvice je hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, šefica ruske centralne banke Elvira Nabijulina je na primer šele na 49. mestu, zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini na 67. mestu, srbska premierka Ana Brnabić pa na 91. mestu.
Forbes je na četrto mesto uvrstil glavno izvršno direktorico General Motorsa Mary Barra, za njo se je uvrstila šefica multinacionalnega investicijskega podjetja Fidelity, ki ima sedež v ameriškem Bostonu, Abigal Johnson.
Do desetega mesta sledijo še Melinda Gates, dobrodelnica in soproga ustanovitelja Microsofta Billa Gatesa, glavna izvršna direktorica YouTuba Susan Wojcicki, izvršna predsednica španske banke Santander Ana Botin, glavna izvršna direktorica podjetja Lockheed Martin Marillyn Hewson in glavna izvršna direktorica IBM Ginni Rometty.
Po mnenju revije si vse tri ameriške vrhovne sodnice Ruth Bader Ginsburg, Elena Kagan in Sonia Sotomayor zaslužijo uvrstitev šele na 19. mesto tik pred ameriško televizijsko voditeljico Oprah Winfrey, ki je na 20. mestu. Sodnice so uvrščene na 19. mesto, ker spadajo v liberalno krilo sodišča, ki ima konservativno večino moških in je zato njihov vpliv manjši.
Britanska kraljica Elizabeta se je uvrstila na 23. mesto tik pred Ivanko Trump. Soproge predsednika ZDA Donalda Trumpa in prve dame Melanie Trump ni na lestvici sto najvplivnejših žensk sveta. Vendar na lestvici ni niti nekdanje prve dame ZDA Michelle Obama, kakor tudi ne nekdanje demokratske predsedniške kandidatke, prav tako bivše prve dame ZDA Hillary Clinton.
