Decembrska norija

Slovenci mrzlično v trgovine po igrače, čokolade in parfume

P.K.
4. 12. 2018, 20.00
Deli članek:

Obdarovanje je ena glavnih značilnosti decembra, kar pa vključuje iskanje primernih daril za naše bližnje in tudi finančne izdatke. Raziskali smo, kaj Slovenci poklanjamo.

dreamstime
December je tudi čas obdarovanja.

Mesec, v katerega smo vstopili, je čas praznovanja, okraševanja in druženja ter seveda prazničnih nakupov, zato nič ne zgrešimo, če rečemo, da je za mnoge to najljubše obdobje v letu, a hkrati tudi eno najdražjih. December je po navadi tisti mesec, v katerem bomo v trgovinah zapravili več kot v kateremkoli drugem mesecu. 

Nekaterim so v decembru, po ocenah Statističnega urada RS (Surs), pri prazničnem nakupovanju, morda tudi zapravljanju, »v pomoč« višje plače za november, ki so navadno »obilnejše« zaradi višjih izrednih izplačil (13. plača in božičnica), izplačanih s plačo v decembru.

»Povprečno izredno izplačilo za november 2017 je znašalo malo več kot 660 evrov bruto in je bilo za 11 odstotkov višje kot za november 2016. Božičnico ali 13. plačo pa je v obliki izrednega izplačila za november 2017 prejelo 21,3 odstotka vseh zaposlenih, kar je za tri odstotke več kot za november 2016. Povprečno najvišje izredno izplačilo so prejeli zaposleni v informacijski in komunikacijski dejavnosti (1313 evrov bruto). Delež zaposlenih, ki so prejeli izredno izplačilo, je bil najvišji v finančnih in zavarovalniških dejavnostih,« pojasnjujejo na Sursu.

dreamstime
Potrošnica

Darila na kredit

Mnogi pa se zato, da si lahko privoščijo darila, odločijo celo za najem potrošniškega kredita. Slovenci smo sploh znani po tem, da se radi zadolžujemo. To potrjujejo tudi podatki Banke Slovenije, ki kažejo, da je bil skupen obseg potrošniških kreditov konec leta 2015 dve milijardi in 32 milijonov, septembra letos pa je naš skupni potrošniški dolg znašal že dve milijardi in 626 milijonov. Če se bomo v decembru v zapravljivosti res »izprsili«, bi se že konec leta znesek kreditov lahko približal rekordni vrednosti 2,9 milijarde evrov iz leta 2011.

Najprej, preden se podamo k darilom, poglejmo, kako zapravljivi smo bili v splošnem pri nakupovanju živil in drugih osnovnih potrebščin, kar vključuje tudi obutev in obleke. Na Sursu najprej pojasnijo, da je bila prodaja v trgovinah lanskega decembra za 14 odstotkov višja od povprečne prodaje v drugih mesecih v letu 2017. »Hkrati narašča tudi decembrska prodaja; prodaja v decembru 2017 je bila za pet odstotkov višja kot v decembru 2016 in za sedem odstotkov višja kot v decembru 2015,« pravijo.

»V prednovoletnem času pa se najbolj poveča prodaja elektronskih in gospodinjskih naprav, čedalje več ljudi kupuje v tem času tudi kozmetiko in oblačila, poveča se tudi nakup živil. Vse več ljudi pa praznične nakupe opravi kar prek spleta,« dinamiko decembrskih nakupov povzamejo na Sursu.

Vrtoglave številke

Praznični čas je tudi čas obdarovanja najbližjih. Povečanemu povpraševanju po izdelkih, primernih za darila, se seveda prilagajajo tudi trgovci in svoje police založijo z najbolj prodajanimi izdelki. To se pozna tudi pri njihovem uvozu. »Podatki o uvozu kažejo, da smo pri nakupih daril precej tradicionalni. Lani se je v prednovoletnem obdobju vrednostno najbolj povečal uvoz igrač. V zadnji tretjini leta smo uvozili za 44 milijonov evrov igrač, za 22 milijonov čokolade in čokoladnih bombonov, za 11 milijonov evrov parfumov, za nekaj več kot milijon evrov penečih se vin ter za skoraj pol milijona evrov čestitk in poštnih razglednic,« navajajo na Sursu.

Dreamstime
Marsikdo bo, da bo lahko nakupil darila, najel celo potrošniški kredit.

Dodajajo, da čeprav porabimo v decembru občutno več denarja, kot ga porabimo povprečno na mesec, smo glede na druge evropske države pri prazničnih nakupih bolj preudarni. »Prodaja neživil v decembru 2017 je bila v Sloveniji za 11 odstotkov višja od mesečnega povprečja celega leta. Razlika med decembrsko in povprečno mesečno prodajo neživil v letu 2017 je bila nižja kot pri nas le na Hrvaškem, bistveno višja od naše in najvišja pa v Združenem kraljestvu. Nekoliko več denarja kot za neživila smo glede na povprečno mesečno prodajo v Sloveniji v decembru 2017 porabili za živila, in sicer za 16 odstotkov več, kar je malo manj od evropskega povprečja.

Zapravljanje v restavracijah

A decembra ne zapravljamo samo v trgovinah, ampak se nam denarnica tanjša tudi zaradi pogostejših obiskov gostinskih obratov. »Lanskega decembra smo za hrano in pijačo v lokalih in restavracijah po podatkih statističnega urada porabili za 11 odstotkov več denarja kot povprečno v vsem letu, pa tudi več kot decembra 2016, in sicer za devet odstotkov. 

»V decembru se poveča tudi obisk praznično okrašenih mestnih središč. Še posebno privlačna je v tem času mestna občina Ljubljana. Tudi to se kaže v uradnih statističnih podatkih. Število prihodov domačih turistov je bilo namreč v decembru 2017 v tej občini za več kot 80 odstotkov višje od mesečnega povprečja v tem letu (upoštevani so obiski z vsaj eno nočitvijo). Podobno je veljalo za mestne občine Murska Sobota, Slovenj Gradec, Maribor in Celje,« še kažejo številke, ki jih zbira in obdeluje Surs.