Slovo revolucionarja

Kuba žaluje, na Trgu revolucije več tisoč ljudi

M.K./STA
28. 11. 2016, 09.32
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Na Kubi so po smrti nekdanjega dolgoletnega kubanskega predsednika in vodje komunistične revolucije Fidela Castra danes potekale žalne slovesnosti. Pri spomeniku narodnega heroja Joseja Martija v Havani, kjer so na ogled postavili žaro s pepelom Castra, se je zbralo več tisoč ljudi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Profimedia
Vzroka Castrove smrti niso sporočili, po neuradnih navedbah pa je že vrsto let bolehal zaradi težav na črevesju. Na sliki Trg revolucije v Havani.

Spomenik Joseja Martina stoji na Trgu revolucije, kjer bo v torek potekala večja slovesnost v spomin na nekdanjega predsednika.

Ljudje so se na Trgu revolucije, kjer se nahaja spomenik, začeli zbirati že pred sončnim vzhodom. Nekateri so imeli s seboj cvetje, drugi so celo jokali. Žalna slovesnost se je začela s salvo iz 21 topov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Žara s pepelom bo nato štiri dni potovala po državi.

Fidela Castra, ki je umrl v petek v starosti 90 let, so upepelili v soboto, prvi dan devetdnevnega žalovanja, ki so ga razglasile oblasti. Na Kubi so v znak žalovanja zastave spuščene na pol droga, prepovedana je prodaja alkohola, odpovedani so številni koncerti in druge prireditve, poročajo tuji mediji.

Bele dame ne bodo provocirale

Redek izraz nezadovoljstva, ki ga je vlada doslej tolerirala, je tedenski nedeljski tihi protest žensk v belem. Ženske v belem po ulicah Havane po maši rimskokatoliške cerkve v tišini prosijo za izpustitev političnih zapornikov in za spoštovanje človekove pravice, poroča BBC.

Tokratni protest so oporečnice prvič v trinajstih letih izpustile, ker ne želijo, "da bi vlada to štela kot provokacijo," je povedala vodja skupine Berta Soler. "Spoštujemo žalovanje drugih in ne bomo praznovali smrt človeškega bitja," je še dodala.

Na Twiterju pa je skupina zapisala, da je "Fidel Castro je umrl, Bog mu odpusti, jaz mu ne bomo".

Pogreb v nedeljo

Pogreb bo v nedeljo v drugem največjem kubanskem mestu Santiago, kjer je Castro leta 1953 prvič poskušal zanetiti revolucijo, vendar mu ni uspelo. Šest let kasneje mu je uspelo strmoglaviti diktatorja Fulgencia Batisto.

Vzroka Castrove smrti niso sporočili, po neuradnih navedbah pa je že vrsto let bolehal zaradi težav na črevesju. Nazadnje se je v javnosti pojavil 13. avgusta ob praznovanju svojega 90. rojstnega dne.

Ob smrti iz sveta prihajajo mešani odzivi, ki so večinoma enotni v oceni, da je Castro poosebljal kubansko revolucijo. Njegovi podporniki sicer trdijo, da je Kubo vrnil ljudem, nasprotniki pa ga obtožujejo zatiranja opozicije.