Za merjenje tovrstne ogroženosti se spremljajo trije elementi, in sicer stopnja dohodkovne revščine, gmotne prikrajšanosti in življenja v gospodinjstvu z nizko delovno intenzivnostjo.
Največji delež ljudi, ki jih ogroža revščina ali socialna izključenost, beleži Bolgarija, najnižji pa Češka. Tako je lani revščina ogrožala več kot tretjino prebivalstva v treh državah članicah EU, in sicer v Bolgariji (41,3 odstotka), Romuniji (37,3 odstotka) in Grčiji (35,7 odstotka). Na drugi strani lestvice, torej z najmanjšim deležem tistih, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, so poleg Češke (14 odstotkov) še Švedska (16 odstotkov), Nizozemska in Finska (obe 16,8 odstotka) ter Danska in Francija (obe 17,7 odstotka).
Med državami članicami EU je stopnja tveganja revščine in socialne ogroženosti od leta 2008 do 2015 narasla v 15 državah, pri čemer je bil ta porast najvišji v Grčiji (z 28,1 odstotka v letu 2008 na 35,7 odstotka v 2015 oziroma 7,6 odstotne točke). Sledijo Ciper s 5,6 odstotne točke, Španija (4,8), Italija (3,2) in Luksemburg s tremi odstotnimi točkami.
V nasprotju s tem je največji padec stopnje tveganja revščine in socialne izključenosti zabeležila Poljska (s 30,5 odstotka na 23,4 odstotka oziroma 7,1 odstotne točke), sledijo Romunija (6,9 odstotne točke), Bolgarija (3,5) in Latvija (3,3).
Stopnja tveganja revščine v Sloveniji prvič po koncu krize padla
Stopnja tveganja revščine je po podatkih Statističnega urada v Sloveniji v letu 2015 znašala 14,3 odstotka oz. 0,2 odstotne točke manj kot leto prej. Stopnja tveganja socialne izključenosti se je v tem obdobju znižala za 1,2 odstotne točke. Povprečni letni razpoložljivi dohodek gospodinjstev pa je bil lani za 492 evrov višji kot leta 2014, so zapisali na spletnih straneh ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
V EU je je lani 8,1 odstotka prebivalstva trpelo zaradi materialnega prikrajšanja. Odstotek teh se je v primerjavi z letom 2014 in 2008 nekoliko zmanjšal. Največ ljudi je bilo hudo materialno prikrajšanih v Bolgariji (34,2 odstotka), sledita Romunija in Grčija. Najmanj, torej pod petimi odstotki, je bilo materialno prikrajšanih na Švedskem, Finskem, Danskem, Nizozemskem, v Luksemburgu, Avstriji, Nemčiji, Estoniji in Franciji.
Sicer pa je zmanjšanje števila ljudi v EU, ki jih ogroža revščina in socialna izključenost, eden od ključnih ciljev strategije Evropa 2020.
