Velikost bančne luknje

Komisija želi pogledati študijo, ki trdi, da so banke požrle preveč davkoplačevalskega denarja

G.G./STA
17. 10. 2016, 14.15
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Komisija državnega zbora za nadzor javnih financ želi videti študijo ekonomista Veljka Boleta o velikosti bančne luknje. V SD in DeSUS bi želeli nov pregled, ali so banke prekapitalizirane, Banka Slovenije pa pravi, da se ti pregledi izvajajo sproti in da so banke ustrezno kapitalizirane.

Profimedia

STA
Nam bodo banke, kdaj vrnile ščepec dobička? Tudi davkoplačevalci smo jim pomagali v težkih časih.

Današnjo sejo komisije DZ za nadzor javnih financ na temo sanacije bank leta 2013 je sprožila študija ekonomista Veljka Boleta, ki naj bi po pisanju časnika Dnevnik izračunal, da je bila ocena velikosti bančne luknje, ki je bila podlaga za sanacijo bank leta 2013, pretirana. Samo v primeru NLB in NKBM naj bi bila precenjena za 1,5 milijarde evrov. Časnik je pisal, da je Boletova študija zaupna in da je avtor, tudi če ga njen naročnik odveže molčečnosti, ne bo komentiral.

Kje je Veljko Bole?

Predsednik komisije Andrej Šircelj (SDS) je izrazil obžalovanje, da se vabilu na sejo ni odzval ne Bole ne kakšen drugi predstavnik Ekonomskega inštituta pri pravni fakulteti (EIPF), da bi jim pojasnil rezultate študije, ki je bila po Šircljevih besedah narejena za potrebe tožb razlaščencev. Komisija je nato podprla predlog Alenke Bratušek (NP), naj od EIPF, ki je bil ustanovljen v okviru javne fakultete, zahtevajo študijo.

Sporni stresni testi

Julijana Bizjak Mlakar (DeSUS) je dejala, da je težko govoriti o študiji, ki je nihče ni videl, je pa ocenila, da so bile predpostavke, na katerih so temeljili stresni testi, "sporne". Po njenem mnenju so tako slovenski kot tuji predstavniki in institucije slikali katastrofične scenarije ter da je vsa država postala "talec tega, da bi prišlo do poceni razprodaje premoženja". V DeSUS menijo, da bi bilo treba znova presoditi kapitalsko ustreznost bank in če so prekapitalizirane, sredstva vzeti nazaj.

Niso vedeli, ali bo denar za pokojnine

Bratuškova, ob sanaciji bank leta 2013 predsednica vlade, je dejala, da so bile razmere za državo takšne, da niso vedeli, ali bodo lahko izplačali pokojnine ter plače učiteljem, zdravnikom, policistom. Za pomoč Evropskega mehanizma za stabilnost (ESM) se niso odločili, ker bi to pomenilo narekovanje še vrste drugih ukrepov. Koalicija lahko denar iz bank pobere takoj, a bo za to prevzela odgovornost, je Bratuškova izzvala DeSUS in SD, kjer se zavzemajo, da bi še enkrat pregledali, ali ni bila 5,6-milijardna pomoč pretirana.

Dokapitalizacija ni bila pretirana

Profimedia
Kako velika je bila bančna luknja? Jazbec meni, da so ocenili pravilno.

Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je dejal, da tovrstne preglede izvajajo sproti, in sicer so testi leta 2014 pokazali, da dokapitalizacije leta 2013 niso bile pretirane, prav tako so ustrezno raven kapitalske ustreznosti pokazali letošnji testi. Opozoril je, da bi bila, če bi kapital znižali, banke znova podkapitalizirane, tveganje je med drugim izpostavljenost v jugovzhodni Evropi.

Revizija bi bila smiselna le z računskega vidika - da bi pregledali, ali je pri testih, ki so bili podlaga za sanacijo leta 2013, prišlo do napake pri računanju, sicer pa ne, saj je od leta 2012 metodologija pregledovanja bank določena. Potrdil je besede Bratuškove o takratnih razmerah in omejenem dostopu države do finančnih trgov.