Schengen 2.0

Madžarski načrt za "obrambo Evrope"

G.G./STA
16. 4. 2016, 20.02
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Madžarska vlada je sporočila, da je v luči migrantske krize pripravila svoj načrt za "obrambo Evrope", ki ga bo premier Viktor Orban zdaj osebno predstavil več evropskim voditeljem, med drugim nemški kanclerki Angeli Merkel.

Reuters
Takšno ograjo so ob madžarsko-srbski meji postavili Madžari.

Načrt v desetih točkah med drugim zavrača shemo o porazdelitvi 160.000 beguncev po državah članicah EU, dogovorjeno septembra lani. Nasprotno predlaga vrsto ukrepov na prostovoljni ravni ter govori o "schengnu 2.0" s krepitvijo zaščite meja EU in reševanjem begunske krize ne v Evropi, ampak zunaj nje.

"Če neka država ni sposobna izpolniti svojih obveznosti, bi morala prositi za pomoč ali druge države članice ali pa Evropsko agencijo za varovanje meja Frontex," med drugim na svoji spletni strani poudarja madžarska vlada, kar očitno leti na Grčijo.

Orban kot zgled

Reuters
Viktor Orban

Orban je bil lani tarča ostrih kritik zaradi svoje nepripravljenosti, da sprejme vsaj nek manjši delež beguncev, in odločitve, da meje države zaščiti z bodečo žico, a sčasoma je ta kritika, vsaj s strani vodilnih politikov drugih evropskih držav, v veliki meri potihnila.

Madžarsko je sicer lani prečkalo okoli 400.000 migrantov in beguncev, preden je Orbanova vlada jeseni zgradila omenjeno ograjo. Poleg tega so na Madžarskem takrat sprejeli strožjo zakonodajo, s katero sta nezakonito prečkanje meje in poškodovanje mejne ograje postala kaznivo dejanje z zagroženo zaporno kaznijo. Kakih 2200 ljudi je bilo doslej obsojenih po tej novi zakonodaji, v veliki večini pa jih je kot kazen doletel izgon iz države.

Februarja je Orban napovedal razpis referenduma o obveznih kvotah za relokacijo beguncev v EU in Bruslju očital, da nima nobene pravice spreminjati "kulturne in verske identitete Evrope". Referendum naj bi potekal v drugi polovici tega leta.

Orban in Kohl

Madžarski premier naj bi se sicer v kratkem srečal z nekdanjim nemškim kanclerjem Helmutom Kohlom. Slednji je pred srečanjem spisal kolumno, v kateri izraža zaskrbljenost zaradi velikega števila ljudi, ki prihajajo v Evropo, in poudarja, da Evropa ne more biti dom milijonom beguncev. Opozarja celo, da sta morda na kocki mir in svoboda EU.

Kot piše v sestavku, ki bo izšel v nedeljski izdaji časnika Tagesspiegel, trenutna begunska politika EU ne bo zmanjšala problema, s katerim se soočajo tako Evropa kot tudi sami razseljeni ljudje. "Rešitev leži v prizadetih regijah. Ne leži v Evropi. Evropa ne more postati nov dom za milijone ljudi v stiski po vsem svetu." Dodaja še, da se on in Orban zavedata, da "imamo kaj izgubiti in da se je vredno boriti za evropski projekt za mir in svobodo".

Danes 86-letni Kohl je bil na čelu Nemčije v nemirnih časih padca železne zavese in ponovne združitve desetletja razdeljene države ter v ključnih časih evropske integracije.

Kohlovi sodelavci so zanikali, da naj bi bilo njegovo srečanje z Orbanom nekakšen javni protest proti begunski politiki kanclerke Angele Merkel ali celo žalitev kanclerke, ki je bila leta Kohlova varovanka, a sta se kasneje sprla in razšla.