Svet

VIDEO: Vrh Amerik v Panami tudi tokrat brez skupne deklaracije

STA / T.C.
12. 4. 2015, 21.52
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Voditelji vseh 35 držav ameriške celine so v soboto sklenili srečanje na vrhunski ravni v Panami. Tudi tokrat niso sprejeli skupne deklaracije, ker razlike med ZDA in levičarskimi latinsko-ameriškimi državami ostajajo ne glede na izboljšanje odnosov s Kubo, ki se je tokrat prvič udeležila vrha Amerik.

Reuters

Voditelji so govorili o razvoju, podnebnih spremembah, boju proti mamilom, gverilcem in korupciji, mirovnem procesu med kolumbijsko vlado in gverilci, poplavah v Čilu, migracijah in celo Falklandskih otokih.

Predsednik ZDA Barack Obama je bil znova tarča ostrih besed zaradi preteklih grehov njegove države v odnosu do južne soseščine, vendar pa je bil naboj tokrat le nekoliko manjši zaradi popravljanja odnosov s Kubo.

Reuters

Predsednik Ekvadorja Rafael Correa je ameriške sankcije proti Kubi označil za nezakonite, zahteval, naj ZDA Guantanamo vrnejo Kubi in med drugim spomnil, da je bil avtor deklaracije o neodvisnosti ZDA Thomas Jefferson lastnik sužnjev.

Prvi temnopolti predsednik ZDA Obama je odgovoril, da vedno uživa v zgodovinskih lekcijah na vrhu Amerik. Poudaril je, da je prvi, ki priznava, da ZDA vedno ne dosegajo lastnih standardov in se zaveda temnih poglavij zgodovine. "Ne trdimo, da smo popolni, vendar pa udrihanje po ZDA ne bo prineslo napredka," je dejal in dodal, da za razliko od nekaterih ne meče v zapor tistih, ki se ne strinjajo z njim.

To je letelo tudi na predsednika Venezuele Nicolasa Madura, ki na koncu le ni uresničil grožnje, da bo na dvostransko srečanje z Obamo prinesel deset milijonov podpisov pod peticijo z zahtevo, naj ZDA ukinejo sankcije proti njegovim državnim uradnikom zaradi nasilja nad politično opozicijo.

Maduro je v petek v Panami obiskal spomenik žrtvam ameriške invazije leta 1989, v kateri je umrlo več kot 500 ljudi. Tam je napovedal, da bo od Obame zahteval odškodnino za invazijo in mu predal podpise. V soboto sta se srečala, obe strani pa sta bili v izjavah za javnost po pogovorih izjemno skopi.

Po drugi strani je predsednik Mehike Enrique Pena Nieto izrazil navdušenje, da je zahvaljujoč dvema velikima prijateljema Mehike, Kubi in ZDA, tokrat prvič na vrhu vseh 35 voditeljev ameriških držav.

Reuters

Obama se je na dvostranskih pogovorih sešel tudi s predsednico Brazilije Dilmo Rousseff, ki je ponovno sprejela povabilo, naj obišče Belo hišo, kar naj bi se zgodilo 30. junija. Prvo povabilo za obisk leta 2013 je odpovedala, ker je nekdanji sodelavec Agencije za nacionalno varnost (NSA) Edward Snowden spravil v javnost informacijo, da so Obamovi vohuni vohunili za njo.

Prvo srečanje med predsednikoma ZDA in Kube po več kot pol stoletja je trajalo dobro uro in je minilo v sproščenem ozračju. Obama ter Raul Castro sicer v javnosti nista rekla veliko, je pa Castro označil Obamo za poštenjaka ter napovedal, da se bodo morda kdaj v prihodnosti strinjali o stvareh, o katerih se danes ne.

To je ogromen preskok dolgih desetletij nezaupanja in sovraštva, čeprav se odnosi ne bodo povsem normalizirali, dokler ameriški kongres ne bo odpravil embarga oziroma blokade Kube. Obama ga je doslej sprostil, kolikor ga je lahko, državi pa bosta kmalu spet navezali diplomatske odnose.

ZDA morajo Kubo najprej črtati s seznama držav podpornic terorizma. Bila so ugibanja, da bo Obama to storil na srečanju s Castrom, a se to ni zgodilo. To pomeni, da ZDA še niso dobile tega, kar zahtevajo od Kube, to pa je neovirano gibanje svojih bodočih diplomatov po Kubi. Obama to mora doseči, da pomiri kongresne kritike doma. Ti bi ga sicer obtožili, da je izdal politično opozicijo komunističnemu režimu Kube.