1,8 milijona let stara lobanja je najstarejša lobanja človeku sorodne vrste, najdena zunaj Afrike. Iz njenih značilnosti je razvidno, da je pripadala izrazito zobatemu samcu z majhnimi možgani – homo erectusu. Gre za peti del ostankov človečnjakov z arheološkega najdišča Dmanisi iz območja Kavkazov v Gruziji. Kot pravi Christoph Zollikofer s švicarskega antropološkega inštituta v Zürichu, so vsi ostanki posameznikov iz Dmanisija stari okrog 1,77 milijona let: »Peta lobanja je posebna, saj je edina popolnoma ohranjena in nedeformirana.«
Ti človečnjaki so hodili po dveh nogah, uporabljali pa naj bi tudi primitivno orodje, pravi Tim White z univerze v Berkelyju: »Imeli so velike zobe in majhne možgane. Slednje potrjuje, da ljudje za pot iz Afrike niso potrebovali velikih možganov.« Zollikofer in David Lordkipanidze iz gruzijskega narodnega muzeja sta izpostavila raznolikost petih posameznikov iz Dmanisija, kar pripisujeta variaciji znotraj ene populacije. Slednje sta na podlagi raziskav posplošila tudi na druge veje rodu homo. Zato menita, da so bili zgodnji človečnjaki, denimo homo habilis, homo rudolfensis, homo ergaster, napačno poimenovani in da gre za člane vrste homo erectus. Ta drzna trditev bi lahko pomenila konec številnim teorijam zgodnjih človečnjakov.
