Obnova avtocest

Gradnje načenjajo živce, gradbinci pa se na to požvižgajo

Andraž Zupančič
28. 6. 2024, 06.13
Deli članek:

Slovenske avtoceste so stare, od skupno okoli 625 kilometrov, kolikor jih trenutno premoremo, jih je več kot polovica starih več kot 20 let. Zato jih je treba vzdrževati, tukaj pa se velikokrat zaplete.

Sašo Švigelj
Prometa je pri nas vsako leto za štiri odstotke več, razmere so presenetile predvsem politike.

Kako bi si drugače razlagali, da lahko gradbeniki za izgradnjo nekaj kilometrov avtoceste potrebujejo nekaj mesecev, pa še to po navadi ni dovolj in jim odgovorni rok še malce »podaljšajo«? Medtem se na cestah gosti promet, jezni in nemočni kupci vinjet pa čakajo v kolonah.

Prometa vse več

Jeza voznikov je povsem upravičena, kajti drugje po svetu si tudi zaradi količine prometa ne morejo privoščiti tako dolge obnove. A pozor: promet je tudi pri nas vse gostejši in po predvidevanjih strokovnjakov se bo povečeval tudi v prihodnje. »Na leto se pri nas promet poveča za tri do štiri odstotke. Tudi v prihodnje pričakujemo tako rast, kar bo razmere na cestnem omrežju okrog Ljubljane še poslabšalo,« pravijo na Darsu.

A temu se bodo morali prilagoditi tudi na Darsu in pri njihovih izvajalcih, nepotrebno predolgo delo ima namreč tudi vse večje finančne posledice.

Če smo lahko v Sloveniji leta 1972 prvih 30 kilometrov štiripasovne avtoceste, na odseku med Vrhniko in Postojno, zgradili dokaj hitro, se potem dolga desetletja ni več veliko premaknilo. »Družba Dars ima zdaj v upravljanju in vzdrževanju 625 kilometrov avtocest in hitrih cest (v nadaljevanju avtocestno omrežje), 143,4 kilometra priključkov, 22,3 kilometra razcepov in 40,8 kilometra drugih cest. Če je nekoč veljalo, da je avtocestno omrežje v Sloveniji razmeroma nova avtocestna infrastruktura, danes to ne drži več. Zdaj je več kot polovica avtocestnega omrežja starejša od 20 let, zato načrtujemo letno obnovitev oziroma nadgraditev vsaj 55 kilometrov smernih vozišč avtocest in hitrih cest. Leta 2023 smo cilj presegli za 21 odstotkov in jih obnovili kar 66,5 kilometra,« so povedali na Darsu.

Za obnove na avtocestnem omrežju 95 milijonov evrov

Vsega skupaj naj bi za obnovo v letu 2024 namenili 95 milijonov evrov. Do tu vse lepo in prav, a ko pogovor nanese na predolga gradbena dela, so na Darsu precej bolj redkobesedni. Oziroma se skrijejo za nekakšno korporativno besedičenje in dejansko ne povedo nič.

Na vprašanje, kdo dejansko določa roke zgraditve, na osnovi česa se določajo in zakaj se neprestano sliši in bere o »nepredvidenih delih«, »presenečenjih« in podobnem, pa odgovorijo: »Pogodbeni izvajalci obnovitvena dela opravljajo skladno s pogodbenimi določili, po predvidenem terminskem planu in skladno s potekom izvedbe posameznih del na gradbišču. Skladno s pogodbenimi določili izvajalec dela opravlja vse dni v tednu, svetli dan dneva.« Veliko besed, a nobenega konkretnega odgovora.

Dars
Odsek med Šentvidom in Kosezami bi morali že zdavnaj končati.

Kaj je s »penali«?

Podobno je s tako imenovanimi »penali«, ki na bi jih plačevali izvajalci za podaljšanje rokov gradnje. »Če izvajalec neupravičeno zamuja z zaključkom izvedbe in če je s pogodbo predviden obračun pogodbene kazni za zamudo, si naročnik pridružuje pravico do obračuna. Če so predvidene pogodbene kazni, so določene za vsak primer posebej,« odgovarjajo z Darsa. Z drugimi besedami, o tem ne želijo govoriti, marsikdo pa bi ob tem pomislil, da hitro najdejo skupni jezik pri vprašanju, kako se lahko gradnja podaljša za 14 ali celo mesec dni, brez kazni. Kupci vinjet oziroma vsi, ki tudi plačujemo za naše ceste, pa se lepo cijazimo v kolonah ali stojimo v zastojih.

Trenutno je eno do vročih gradbišč avtocesta pri šentviškem predoru v Ljubljani. Dela na nekaj kilometrih avtoceste so začeli sredi marca, rok izgradnje je bil 85 dni, do začetka maja. Še več, celo sami so zapisali, da »bodo dela v celoti zaključena še pred začetkom poletnih počitnic, ko se poveča turistični promet«. Vseeno napovedujejo, da naj bi bilo vse končano predvidoma do 8. julija letos. In za besedo »predvidoma« se lahko skrije marsikaj.

Zaradi Brezovice stoji vse

Na Darsu se zavedajo, da zastoji nastajajo na območju obstoječega avtocestnega priključka Brezovica ob regionalni cesti Brezovica–Vrhnika. Problematični so zastoji, ki se pojavijo na izvoznem kraku avtoceste iz smeri Ljubljane, s kolonami vozil, podaljšanimi tudi v območje razcepa Kozarje. »Po izgradnji novega priključka Dragomer se bodo prometni tokovi s sedanje regionalne ceste Brezovica–Vrhnika preusmerili na avtocesto že pred naseljem Brezovica ter s tem močno razbremenili obstoječi priključek Brezovica pri Gorjancu ter del odseka regionalne ceste med Gorjancem in križiščem pri Poku. Novi priključek bo zgrajen v letu 2025,« so zapisali pri Darsu, a to lahko pomeni januarja ali pa decembra tega leta.

Kako rešiti gordijski vozel okoli Ljubljane, je še večje vprašanje. Kako se ga bodo lotili odgovorni in ali bodo še poslušali razne nevladne organizacije ali pa končno tudi strokovnjake, bo pokazal čas. Dejstvo pa je, da so ob izgradnji avtocest preslabo načrtovali, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. In tako imamo tudi v smeri Dolenjske vsak dan ob popoldanskih konicah kolone do sredine južne obvoznice.