KPK

Šumi: Protikorupcijski standardi še vedno dojeti kot nadstandardi

A.S./STA
26. 6. 2024, 21.29
Posodobljeno: 26. 6. 2024, 21.32
Deli članek:

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robert Šumi je med predstavitvijo letnega poročila KPK za leto 2023 na odboru za pravosodje poudaril, da so protikorupcijski standardi v družbi še vedno dojeti kot nadstandardi. Po razpravi je obžaloval, da politika neodvisne državne organe izkorišča za medsebojno obmetavanje.

Si. R.
Predsednik KPK Robert Šumi.

V lanskem letu je po njegovih besedah naraslo število prijav, kar kaže na krepitev zaupanja v delo komisije. Na podlagi 817 prijav je komisije uvedla 111 prekrškovnih postopkov, 123 zadev je odstopila policiji in tožilstvu, 244 zadev pa drugim pristojnim organom. Izdala je 11 priporočil, od sodišča pa prejela pet potrditev, da so zadeve komisije postale pravnomočne.

Na področju premoženjskega stanja se je število zavezancev v primerjavi z letom 2022, ko jih je bilo 21.314 povečalo na 22.685. Med 4000 prejetimi obrazci o lobističnih stikih pa je bilo registriranih lobistov zgolj za dva odstotka, kar po Šumijevi oceni kaže na pomanjkljivo zakonsko ureditev.

Nadalje je KPK postal pristojen za zaščito prijaviteljev na podlagi novega zakona, ki pa se v praksi šele preizkuša. Slovenski javnosti pa so predstavili še prve ambasadorje integritete, je dejal Šumi.

Lansko leto je za KPK ocenil kot zahtevno, ampak uspešno. Poudarek so dali kvaliteti dela in ne kvantiteti. "V teoriji smo zelo pogosto dobri v rešitvah, ki jih zapišemo v zakon, na izvedbeni ravni pa šepamo," je dodal. V javnosti je po Šumijevem mnenju še vedno prisoten občutek, da je stanje na področju korupcije slabše, kot bi si ga želeli.

Vloga KPK je, da s preventivno vlogo dopolnjuje prizadevanja represivnih organov, je navedla državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu Andreja Kokalj. Po novem pa ima tudi pomembno vlogo usmerjanja zaupnikov in nadzornih organov ter podporno vlogo prijaviteljem, ki so bili deležni povračilnih ukrepov.

Na ministrstvu pa si želijo, da bi komisija v poročilu podala svojo oceno stanja in tveganja na področju prijav premoženjskega stanja in lobiranja, je dejala Kokalj.

V imenu DS je Rajko Fajt povzel, da je komisija za državno ureditev delo KPK v minulem letu ocenila kot dobro. So pa opozorili na zamudnost sistema, ki je namenjen poročanju zavezancev za premoženjsko stanje ter da ta sistem ni združljiv z drugimi javnimi sistemi.

Med razpravo je poslanec SDS Andrej Hoivik vprašal, kako napreduje priprava prenovljene resolucije o preprečevanju korupcije. Kokaljeva mu je odgovorila, da je resolucija precej obsežna in zajema 77 priporočil. V njeno usklajevanje so vključeni vsi resorji, ki si prizadevajo, da bo čim prej zaključena, je pojasnila.

Šumi je dodal, da se komisija zaveda teže tega strateškega dokumenta, zato so ga že lani posredovali vladi. Na komisiji so pričakovali, da bodo postopki tekli hitreje, tudi zato, ker je obstoječa resolucija stara že 20 let.

Med uspehi je izpostavil skupno že 27 primerov, ko je upravno sodišče pravnomočno potrdilo kršitev integritete. Šumi je spomnil, da to pomeni, da so tem posameznikom zaprta vrata na vodstvene pozicije v družbe, ki jih obvladuje Slovenski državni holding.

Člani odbora so med razpravo začeli podajati še ustne prijave korupcije. Jože Tanko (SDS) je tako opozoril na Evo Boštjančič, ženo finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki jo je vlada marca imenovala v svet javnega zavoda Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana. Predsednica odbora Lena Grgurevič (Svoboda) pa je spomnila na ženo predsednika SDS Janeza Janša, ki da naj bi med epidemijo koronavirusa lobirala za posle v Splošni bolnišnici Celje.

Šumi je zagotovil, da komisija odgovori na vse prijave. Razpravo pa je komentiral z besedami, da je "težko biti profesionalen v okolju, kjer se politika obmetava in izkorišča neodvisne državne organe kot priročno sredstvo za to."