Letna rast cen je bila pri nas maja najnižja po septembru 2021, so izračunali na državnem statističnem uradu (Surs). Letos se je maja v primerjavi z aprilom znižala, istočasno se je v območju z evrom po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat zvišala. V Sloveniji se je znižala s treh odstotkov na 2,5 odstotka, v območju z evrom pa zvišala z 2,4 na 2,6 odstotka.
Glede na to, da se je v območju z evrom inflacija okrepila, dr. Anže Burger, izredni profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, na to, da se v Sloveniji še naprej znižuje, gleda z mešanimi občutki. »Rast bruto domačega proizvoda (BDP) v prvem četrtletju je bila ničelna glede na prejšnje četrtletje, na letni ravni sicer 2,1-odstotna. Govorimo torej o ohlajanju gospodarske aktivnosti. Prišlo je do precejšnjega znižanja rasti investicij v osnovna sredstva in do padca mednarodne trgovine.«
V nasprotju s povprečjem Evropske monetarne unije (EMU), ki vključuje vse članice EU, se po Burgerjevih besedah v Sloveniji že pozna negativen učinek višjih obrestnih mer in višjih cen na umirjanje investicij ter umirjanje rasti posojil nebančnemu sektorju. Za Slovenijo ima to pomembne implikacije.
»Vendar bo z morebitno nižjo inflacijo v primerjavi z ostalim območjem evra tudi v prihodnjih mesecih Slovenija lahko nevtralizirala izgubo cenovne in stroškovne konkurenčnosti, ki smo jo zaradi relativno višjih stopenj rasti stroškov dela in proizvodnih cen pridelali v zadnjih dveh letih,« pravi Anže Burger.
Inflacija se približuje dvoodstotnemu cilju
»Že sedmi zaporedni mesec je inflacija v Sloveniji nižja od naših pričakovanj, kar ugodno vpliva na to, da se letna inflacija res hitro približuje dvoodstotnemu cilju ECB,« je povedal glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc. Za ECB je sicer relevantna letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), ki je za območje z evrom maja znašala 2,6 odstotka. Ker se tudi ta znižuje (maja je bila sicer malenkost višja od pričakovanj in je na medletni ravni zrasla zaradi enkratnih učinkov), je pričakovati, da bo ECB junija začela zniževati obrestne mere, je napovedal Ivanc. To se je tudi uresničilo, saj je Svet Evropske centralne banke skladno z napovedmi znižal osrednje evrske obrestne mere za 0,25 odstotne točke.
Tako Surs za Slovenijo kot Eurostat za območje z evrom ugotavljata, da k inflaciji več prispeva storitveni kot proizvodni sektor. V Sloveniji so se po navedbah Sursa na letni ravni storitve maja v povprečju podražile za 4,3 odstotka, blago pa za 1,6 odstotka. K inflaciji so največ prispevale naslednje storitve: restavracije in hoteli, stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo, zdravstvo ter rekreacija in kultura.
»Na dolgi rok se storitve v rastočih gospodarstvih dražijo intenzivneje zaradi Balassa-Samuelsonovega učinka, kjer plače v nemenjalnem sektorju naraščajo proporcionalno z rastjo produktivnosti v proizvodnem sektorju kljub ničelni ali nizki rasti produktivnosti,« pojasnjuje Anže Burger. Na kratek rok pa je po njegovih besedah v slovenskem primeru visoka rast cen storitev posledica več dejavnikov. Konkurenca je pri storitvah bolj lokalna, cenovni pritiski so zato nižji. Storitve so bolj delovno intenzivne, zato je večja transmisija višjih plač v končne cene. Storitve so trenutno omejene s pomanjkanjem delovne sile na trgu dela, zato prilagajanje poteka z omejevanjem povpraševanja prek višjih cen. Povpraševanje po določenih storitvah je prav tako večje. V prvih štirih mesecih letos na primer beležimo 2,5-odstotno rast prihodov turistov glede na lani, realni prihodek v tržnih storitvah prav tako narašča.
Cene surovin se spet povečujejo
Plače v zasebnem sektorju so se glede na isti mesec lani povečale nominalno za dobrih sedem odstotkov. Podražili so se tudi inputi v storitvenem sektorju: hrana denimo za 41 odstotkov od leta 2015, nepremičnine, voda, električna energija, plin in drugo gorivo prav tako za več kot 40 odstotkov, ugotavlja Anže Burger.
Bojan Ivanc ocenjuje, da se bo pozitiven prispevek blaga k zniževanju cen v prihodnjih mesecih zmanjšal, ker se cene surovin od začetka leta spet povečujejo. »Posledično pričakujemo znižanje osrednje obrestne mere dvakrat letos, potem pa bo ECB verjetno poglobljeno preučevala, ali se cene storitev res umirjajo. Zaradi močnega učinka osnove pričakujemo, da se bo slovenska inflacija na letni ravni že znižala pod dva odstotka med junijem in oktobrom 2024, zatem pa spet pričakujemo njen porast nad raven treh odstotkov. To bi lahko preprečil predvsem padec cen naftnih derivatov, ki pa mu ne pripisujemo visoke verjetnosti,« pojasni Ivanc.
Cene storitev po njegovih besedah odražajo predvsem višje stroške dela (plač), delno tudi energentov (transportne storitve). Prav tako odražajo nizko brezposelnost in večjo pogajalsko moč zaposlenih kot tudi moč povpraševanja po storitvah. Cene blaga odražajo tako nižje cene energentov in surovin ter presežke v industrijski kapaciteti v svetu kot tudi visoko rast produktivnosti.
»Inflacija v območju evra je podobna tisti v Sloveniji, kar pomeni, da ne nastajajo pomembne škarje v izgubi konkurenčnosti, kar je denimo prisotno v Belgiji in na Hrvaškem, kjer cene rastejo precej hitreje od povprečja območja evra,« razlaga Bojan Ivanc.
