Pravica javnosti do obveščenosti

Radio Študent in ŠOU Ljubljana na različnih bregovih glede snemanja sej

STA
11. 6. 2024, 17.34
Posodobljeno: 14. 6. 2024, 17.50
Deli članek:

Novinarke in novinarji Radia Študent opozarjajo na nenavadne prakse Študentske organizacije Univerze (ŠOU) v Ljubljani. ŠOU pa zavrača navedbe Radia Študent, da s prepovedjo javnih video prenosov in zvočnega snemanja sej študentskega zbora posega v pravico javnosti do obveščenosti in tako omejuje novinarsko delo

Bobo
/

ŠOU v Ljubljani že osem mesecev prepoveduje javni video prenos in zvočno snemanje sej študentskega zbora. Na Radiu Študent prepoved snemanja razumejo kot grobo omejevanje novinarskega dela in javnosti, so zapisali v uradni izjavi, ki jo je prebral vodja službe za napovedovanje Radia Študent Lovrenc Škoda. Novinarji Radia Študent so edini, ki redno spremljajo in poročajo o dogajanju na sejah študentskega zbora ŠOU v Ljubljani, poudarjajo. Seje so zadnja tri leta v živo prenašali na Radiu Študent, o novih omejitvah pa so jih obvestili konec oktobra, ko so snemalni ekipi nekaj ur pred začetkom seje prepovedali video prenos.

Razlog prepovedi snemanja ter prenosa sej je po besedah predstavnikov ŠOU varovanje osebnih podatkov nekaterih poslancev in poslank, ki naj bi umaknili soglasje za snemanje, so navedli za Radio Študent. "Novinarke in novinarji Radia Študent na to ne pristajamo," poudarjajo in dodajajo, da so poslance izvolili študentje, torej so predstavniki študentske javnosti in so javne osebe, njihove izjave pa so javne in se tičejo vseh študentov. "V primeru, da bi bili osebni podatki nenapovedano izpostavljeni, bi jih lahko namesto vnaprej prepovedanega celotnega prenosa sej naknadno izločili iz posnetka," so prepričani na Radiu Študent. Opozarjajo, da ŠOU deluje v nasprotju s svojimi lastnimi akti, saj v poslovniku študentskega zbora piše, da se seje lahko snema in objavlja na spletu.

Seje gledalo več tisoč ljudi

Urednica univerzitetne redakcije Radia Študent Nika Gradišek je dodala, da je prenose sej gledalo več tisoč ljudi. Omejevanje pa da se dogaja v času, ko ima ŠOU v svojem proračunu skoraj pet milijonov evrov in ko je računsko sodišče v reviziji ugotovilo, da "v mnogih primerih ni transparenten". Novinarka univerzitetne redakcije Radia Študent Urška Janžič pa je dodala, da so novinarsko delo omejevali tudi prej, in sicer so jih o sejah obvestili zadnji trenutek, spremenili lokacijo nekaj minut pred začetkom ali niso omogočili internetne povezave.

V ŠOU sicer seje snemajo in jih hranijo v arhivu, a jih Radiu Študent ne posredujejo. Na radiu so zato najprej zahtevali posnetke, ker jih niso prejeli pa so se obrnili na informacijsko pooblaščenko. Ta je ŠOU dvakrat pozvala, naj posnetek pošljejo. Poslali so jih s pripisom, da jih Radio Študent ne sme javno objaviti, zato so se na to pritožili.

Nedopustno

"V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) že dlje časa z zaskrbljenostjo spremljamo oviranje Radia Študent pri poročanju o ŠOU v Ljubljani," je dejala Katarina Bulatović iz DNS. V DNS menijo, da je prepoved video prenosa nedopustna, ne samo z vidika omejevanja novinarskega dela, pač pa tudi z vidika občih principov delovanja predstavniških teles. "Menimo, da bi morale vse javne institucije omogočiti poročanje medijev o njihovem delovanju, to bi moralo biti nenazadnje tudi v njihovem interesu, saj s tem vzpostavljajo zaupanje v svoje delo. Še posebej sporno se nam zdi, da je ŠOU hkrati ustanoviteljica Radia Študent in tako onemogoča delo svojemu lastnemu zavodu," je opozorila Bulatović.

Glavna tajnica Sindikata novinarjev Slovenije Mojca Zabukovec pa je dejala, da kakršnokoli omejevanje ni mogoče razumeti drugače kot skrivanje ter odrivanje študentk in študentov ter druge zainteresirane javnosti od študentskih politik.

ŠOU pojasnjuje

ŠOU zavrača navedbe Radia Študent, da s prepovedjo javnih video prenosov in zvočnega snemanja sej študentskega zbora posega v pravico javnosti do obveščenosti in tako omejuje novinarsko delo.

Zapisali so: "Poteze Radia Študent v sodelovanju s posameznimi opozicijskimi poslanci Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani smatramo kot zlonamerne poteze, katerih primarni namen je blatenje dobrega imena naše skupne organizacije v luči priprav na študentske volitve, ki bodo potekale v nekaj mesecih in na katerih bodo verjetno privrženci Radia Študent v sodelovanju s privrženci stranke Levica kot že večkrat prej poskušali prevzeti predstavniške in vodilne položaje na ŠOU v Ljubljani. V kolikor želite, vam lahko primere tovrstnih kandidatov posredujemo. Sami upamo, da jim to ne bo uspelo, saj verjamemo, da mora biti vsaka študentska organizacija nestrankarska in vključujoča za vse, ne glede na strankarsko usmerjenost in svetovnonazorske poglede.

Nadalje želimo poudariti, da ŠOU v Ljubljani skladno z veljavnim Poslovnikom Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani sam snema seje za namen izdelave zapisnika, posnetke pa hrani in zainteresirani javnosti ter medijem omogoči poslušanje. Omeniti je potrebno, da smo do sedaj vsem prosilcem zvočne posnetke sej že poslali, tako da jih lahko ti nemoteno poslušajo. Poleg navedenega so javno objavljeni tudi zapisniki sej Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani, iz katerih se lahko zainteresirani posamezniki seznanijo s potekom seje in sprejetimi odločitvami.

Zunanji deležniki morajo skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) pridobiti soglasja vseh prisotnih v dvorani za zvočno in/ali video snemanje seje, česar niso storili, zato jim snemanja seje nismo mogli omogočiti, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do kršitve zakonodaje. Na navedeno dejstvo so nas v lanskem letu opozorili nekateri  študentski poslanci, ki so izrecno nasprotovali tovrstnemu snemanju. Vsled navedenega smo preverili prakso Informacijskega pooblaščenca, ki pritrjuje prej navedenemu. Pridobili smo tudi pravno mnenje, ki je potrdilo, da je za snemanje s strani tretjih oseb skladno z veljavno zakonodajo in internimi akti organizacije potrebno pridobiti soglasja vseh prisotnih v dvorani, v kolikor imate vi oziroma kdo od vpletenih v današnjo novinarsko konferenco, nasprotujoče pravno mnenje, vas vljudno prosimo, da nam ga posredujete, da zadevo ponovno preučimo.

Za konec želimo poudariti, da nikoli nismo na kakršenkoli način omejevali javnosti dostopa do sej zbora in informacij o delovanju naše organizacije, še več - javnost aktivno seznanjamo s svojim delovanjem preko družbenih omrežij in spletne strani. Na zadnji, 16. redni seji, Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani je bilo tako prisotnih 58 predstavnikov zainteresirane javnosti. Seje potekajo v največjem prostoru, ki je razpoložljiv v trenutku poteka seje, s ciljem, da se omogoči vsem zainteresiranim nemoteno spremljanje seje. Na zadnjih nekaj sejah ŠZ ŠOU v Ljubljani zaradi povečanega števila obiskovalcev vstop v prostore skladno z Zakonom o zasebnem varovanju (ZZasV-1) nadzoruje varnostna služba, ki preverja (ŠOU v Ljubljani pa beleži) identiteto obiskovalcev z namenom varovanja reda, premoženja in posameznikov v času poteka sej. Slednje je običajna praksa pri sejah organov tako na lokalni, kot tudi na državni ravni.

ŠOU v Ljubljani deluje v javnem študentskem interesu in tako bo ostalo tudi v prihodnje. Upamo, da bo javnost še naprej budno spremljala naše delovanje ter nam posredovala svoje kritike in pohvale, saj lahko le tako najboljše zastopamo interese študentk in študentov."