Kaj skrivajo?

Izvoljeni predstavniki ŠOU Ljubljana razpolagajo s petimi milijoni evrov, ne dovolijo pa snemanje sej

G.G./STA
11. 6. 2024, 17.34
Posodobljeno: 11. 6. 2024, 17.36
Deli članek:

Novinarke in novinarji Radia Študent opozarjajo na nenavadne prakse Študentska organizacija Univerze (ŠOU) v Ljubljani.

Bobo
/

ŠOU v Ljubljani že osem mesecev prepoveduje javni video prenos in zvočno snemanje sej študentskega zbora. Na Radiu Študent prepoved snemanja razumejo kot grobo omejevanje novinarskega dela in javnosti, so zapisali v uradni izjavi, ki jo je prebral vodja službe za napovedovanje Radia Študent Lovrenc Škoda. Novinarji Radia Študent so edini, ki redno spremljajo in poročajo o dogajanju na sejah študentskega zbora ŠOU v Ljubljani, poudarjajo. Seje so zadnja tri leta v živo prenašali na Radiu Študent, o novih omejitvah pa so jih obvestili konec oktobra, ko so snemalni ekipi nekaj ur pred začetkom seje prepovedali video prenos.

Razlog prepovedi snemanja ter prenosa sej je po besedah predstavnikov ŠOU varovanje osebnih podatkov nekaterih poslancev in poslank, ki naj bi umaknili soglasje za snemanje, so navedli za Radio Študent. "Novinarke in novinarji Radia Študent na to ne pristajamo," poudarjajo in dodajajo, da so poslance izvolili študentje, torej so predstavniki študentske javnosti in so javne osebe, njihove izjave pa so javne in se tičejo vseh študentov. "V primeru, da bi bili osebni podatki nenapovedano izpostavljeni, bi jih lahko namesto vnaprej prepovedanega celotnega prenosa sej naknadno izločili iz posnetka," so prepričani na Radiu Študent. Opozarjajo, da ŠOU deluje v nasprotju s svojimi lastnimi akti, saj v poslovniku študentskega zbora piše, da se seje lahko snema in objavlja na spletu.

Seje gledalo več tisoč ljudi

Urednica univerzitetne redakcije Radia Študent Nika Gradišek je dodala, da je prenose sej gledalo več tisoč ljudi. Omejevanje pa da se dogaja v času, ko ima ŠOU v svojem proračunu skoraj pet milijonov evrov in ko je računsko sodišče v reviziji ugotovilo, da "v mnogih primerih ni transparenten". Novinarka univerzitetne redakcije Radia Študent Urška Janžič pa je dodala, da so novinarsko delo omejevali tudi prej, in sicer so jih o sejah obvestili zadnji trenutek, spremenili lokacijo nekaj minut pred začetkom ali niso omogočili internetne povezave.

V ŠOU sicer seje snemajo in jih hranijo v arhivu, a jih Radiu Študent ne posredujejo. Na radiu so zato najprej zahtevali posnetke, ker jih niso prejeli pa so se obrnili na informacijsko pooblaščenko. Ta je ŠOU dvakrat pozvala, naj posnetek pošljejo. Poslali so jih s pripisom, da jih Radio Študent ne sme javno objaviti, zato so se na to pritožili.

Nedopustno

"V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) že dlje časa z zaskrbljenostjo spremljamo oviranje Radia Študent pri poročanju o ŠOU v Ljubljani," je dejala Katarina Bulatović iz DNS. V DNS menijo, da je prepoved video prenosa nedopustna, ne samo z vidika omejevanja novinarskega dela, pač pa tudi z vidika občih principov delovanja predstavniških teles. "Menimo, da bi morale vse javne institucije omogočiti poročanje medijev o njihovem delovanju, to bi moralo biti nenazadnje tudi v njihovem interesu, saj s tem vzpostavljajo zaupanje v svoje delo. Še posebej sporno se nam zdi, da je ŠOU hkrati ustanoviteljica Radia Študent in tako onemogoča delo svojemu lastnemu zavodu," je opozorila Bulatović.

Glavna tajnica Sindikata novinarjev Slovenije Mojca Zabukovec pa je dejala, da kakršnokoli omejevanje ni mogoče razumeti drugače kot skrivanje ter odrivanje študentk in študentov ter druge zainteresirane javnosti od študentskih politik