Dolgovi primorskih občin

V Sloveniji je povprečen občan zadolžen za 629 evrov, v Piranu 1215 evrov

Saša Dragoš
29. 3. 2024, 06.13
Deli članek:

Skupni dolg 212 občin je konec prejšnjega leta znašal 1,3 milijarde evrov. Glede na leto 2022 je zrasel za 48 milijonov evrov. Povprečen občan je zadolžen za 629 evrov. V Istri in na Krasu so nadpovprečno zadolžene štiri, na Goriškem dve, na primorsko-notranjskem območju pa ena občina. Nezadolžena je občina Ankaran. V ostalih dolg na občana sega od 43 evrov (v Ajdovščini) do 1215 evrov (v Piranu).

Bobo
Občina Piran je s 1225 evri dolga na občana najbolj zadolžena primorska občina.

V Sloveniji je devet nezadolženih občin. Z že 15 let blokiranim proračunom imajo največ dolgov Gorenji Petrovci z 2630 evri dolga na vsakega od 1988 občanov. Najbolj zadolžene so mikro občine z manj kot dva tisoč prebivalci in največje občine.
Majhne in srednje pri najemanju kreditov vodi previdnost. Dejstvo, da so med nezadolženimi ali skoraj brez dolgov tudi najuspešnejše občine (Domžale, Trzin, na Primorskem pa Ajdovščina in Ankaran), govori v prid pomenu učinkovitega vodenja občin. Krediti so nujni in blagor, če so premišljeno uporabljeni, ter prekletstvo za občine z brezglavim zadolževanjem.

Odplačilo kreditov do višine desetih odstotkov prihodkov

Zakon o financiranju občin ne posega v višino najemanja kreditov, pač pa postavlja limit pri desetih odstotkih občinskih prihodkov za servisiranje – odplačilo obresti in glavnice – dolga. Ker tik pod strop sega le deset občin, ministrstvo za finance zadolženosti ne šteje za problematično. Ne nazadnje skupni dolg občin v višini 1,3 milijarde evrov v skupnem prek 40 milijard evrov visokem dolgu države predstavlja le tri odstotke. Kljub visokemu znesku so dolgovi občin in države med nižjimi v EU. V dolgovih občin so vštete tudi zadolžitve javnih zavodov in družb v (so)lasti občin.

Občina Gornji Petrovci, ki zakonsko mejo presega s prek pet milijonov evrov dolga, se je uštela z nepremišljenim najemanjem kreditov. V nasprotju s podobno zadolženimi občinami v preteklosti, ki so dolg uspele znižati, to tej prekmurski občini ne uspe. Občani sicer lepo urejene, a razvojno blokirane občine so zadovoljni, saj že vse od oblikovanja za župana volijo Franca Šlihthuberja.

Druga najbolj zadolžena, z vodno ujmo prizadeta Solčava (1611 evrov dolga na vsakega od 500 prebivalcev) je z 837 tisoč evri kredita zgradila šolo in telovadnico. To bo, podobno kot v Kostelu (623 prebivalcev in 712 tisoč evrov kredita), povsem zavrlo njen razvoj.

Kaj podobnega se kljub visoki zadolženosti ne more zgoditi večjim občinam. Zato je na mestu vprašanje, kako smiselno je organizirana lokalna samouprava, tudi ko obravnavamo dolgove.

V klubu čez tisoč evrov dolga na občana 18 občin

Ministrstvo za finance zadolžitev nad povprečnimi 629 evri na občana šteje za visoko. Osemnajst slovenskih občin pa sega nad tisoč evrov dolga na občana. V visoko zadolženem »klubu« so ob manjših štiri mestne občine. Na vrhu je s 1215 evri dolga na občana Ljubljana, katere skupni dolg 329 milijonov evrov pomeni kar četrtino celotnega dolga občin. Občina Piran je s 1225 evri dolga na občana oziroma 19,3 milijoni evrov skupnega dolga (pet milijonov evrov odpade na javne zavode oziroma družbe) edina primorska občina s tako visokim dolgom. Vprašali smo jo, ali ji visok dolg že povzroča težave oziroma, ali se bo v prihodnje še zadolževala ter garantirala za svoje zavode in družbe, a odgovorov nismo dobili.

Čeprav med nadpovprečno zadolžene občine spadajo še Hrpelje - Kozina (773 evrov dolga na občana), Koper (781 evrov) in Izola (763), je v Istri sočasno tudi edina nezadolžena občina Ankaran. Čeprav ima dolg javnega zavoda v višini 1,1 milijona evrov, nezadolženost občine ob obsežnih naložbah preseneča.

Saša Dragoš
Občina Cerkno je izstopajoč primer nizke zadolženosti, a hitrega razvojnega nazadovanja tudi zaradi strahu pred krediti.

»Lizing za izgradnjo vrtca v Ankaranu smo podedovali od nekdanje skupne občine Koper. Odplačali ga bomo do leta 2030. Sicer pa z izjemo kratkoročnih zadolžitev za premoščanje likvidnosti dolgoročnega zadolževanja ne načrtujemo,« so povedali v tej s 3125 prebivalci najmanjši občini v slovenskem delu Istre.

V notranjskem delu Primorske je z 879 evri dolga na občana na vrhu Ilirska Bistrica.

Čudežna Ajdovščina in zavrto Cerkno

Na Goriškem nad povprečje segata le občini Nova Gorica s 717 evri dolga na občana, ki je sočasno podpovprečen med mestnimi občinami, in Renče - Vogrsko s 681 evri dolga na občana.

Najnižji dolg – 43 evrov na občana – ima v regiji najhitreje rastoča občina Ajdovščina, sočasno pa tudi najdaljši načrt razvojnih programov. »Vsekakor moramo omeniti donacijo Taje in Iva Boscarola ter sklenjen dogovor z donatorjema, da s podarjenimi sredstvi aktivno gospodarimo. Sicer nizko zadolženost pripisujemo uspešnemu črpanju dodatnih naložbenih virov, tako državnih kot evropskih. V iskanje dodatnih sredstev vlagamo ogromno energije, tudi z raznolikimi prijavami na projekte in razpise,« so pojasnili v tej občini.

Nasprotje Ajdovščine je druga najmanj zadolžena občina Cerkno (61 evrov na občana). Skromno upravo je že vse od oblikovanja pred 20 leti strah kreditov. Zato z izjemo ene občina ni uspela uresničiti še nobene večje naložbe od sicer več kot desetih načrtovanih.

Pod sto evri na občana sta zadolženi še občini Šempeter - Vrtojba in Tolmin. Preostalih sedem občin je zadolženih med lahko obvladljivimi 326 evri (Kobarid) in 593 evri (Miren - Kostanjevica). Vse občine na Goriškem imajo odprto pot do uresničevanja naložbenih programov tudi s pomočjo dodatnih kreditov.

Robert Ferjančič
Najnižji dolg – 43 evrov na občana – ima v regiji najhitreje rastoča občina Ajdovščina.