V Levici so na sredini splošni razpravi o predlogu zakona menili, da predlog z ničemer ne bi prispeval k izboljšanju stanja na tem področju. Ocenili so, da je državni program paliativne oskrbe dober, težave pa so pri izvajanju programa, saj so negovalni oddelki v bolnišnicah kadrovsko in organizacijsko podhranjeni.
V Svobodi so poudarili, da je predlog strokovno pomanjkljiv in neprimeren, čeprav so namen predlagatelja glede ureditve tega področja pozdravili. Menijo, da v oblikovanje predloga niso dovolj vključili stroke.
V NSi so ocenili, da bi o paliativni oskrbi morali odločati državljani na referendumu. Menijo, da so z naraščanjem števila kroničnih obolenj in podaljšanjem življenjske dobe vedno večje potrebe po paliativni oskrbi.
V SD so predlog zakona ocenili kot sistemsko ureditev, ki je sicer dobro zasnovana, a bi morale določene podrobnosti biti bolje izpeljane. Ministrstvo za zdravje so pozvali, da predlog zakona uskladi s strokovnimi službami in drugimi, da bi pridobil širšo podporo.
Predlog zakona so oktobra vložili v stranki SDS. Predlagali so, da bi paliativno oskrbo, ki bi vključevala zdravstveno nego in psihosocialno podporo, v celoti vključili v storitve obveznega zdravstvenega zavarovanja. Paliativno oskrbo bi izvajali na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti.
