Medsosedski spori

Pred nakupom je treba preveriti meje

Mojca Vtič
28. 3. 2024, 21.33
Deli članek:

Verjetno marsikdo pomni odmevno, pronicljivo in edinstveno oddajo Jermanovo oko, danes pokojnega novinarja Marjana Jermana, ki je pred kamero soočil sosede, ki so si prišli navzkriž zaradi cipres, dovozne poti, služnosti in tudi zaradi poteka mej.

Nataša Hlaj
Najboljša rešitev je miren dogovor s sosedom v sodelovanju z geodetskim podjetjem.

Tovrstni spori so še vedno prisotni, pot do rešitve pa vse prej kot preprosta. To je na lastni koži izkusil tudi eden izmed Haložanov, ki je vse do zamenjave lastnika sosednje parcele živel v prepričanju, da hodi po svoji zemlji. Pravico je iskal na sodišču, pri varuhu človekovih pravic, nazadnje pa le dosegel dogovor z novim lastnikom sosednjega zemljišča.

Prvi začetki urejanja razmerij med sosedi so znani že iz 18. stoletja pred našim štetjem v Hamurabijevem zakoniku, ki velja za prvi zakon v zgodovini človeštva. Tudi zakonik dvanajstih plošč (temelj rimskega prava) iz leta 450 pred našim štetjem je vseboval na sedmi plošči določbe o meji, o vejah, ki visijo s sosednjega zemljišča, in plodovih, ki so padli na sosednje zemljišče.

Oba zakonika pričata, da so že pred našim štetjem želeli na različne načine urediti sporne situacije med lastniki sosednjih zemljišč, ki so se pogosto pojavljale. In tudi po dveh tisočletjih ni nič drugače. Mejni spor ima mnogokrat svoj izvor v slabih sosedskih odnosih, predvsem v kljubovanju in neprilagajanju, posamezniki pa so pripravljeni za pičlih nekaj centimetrov ozemlja biti dolge sodne postopke, je ob pregledu sodne prakse za diplomsko delo ugotovila Karin Kenda. Pregovori torej, da je dober sosed zlata vreden ali vreden bolj kot vsa žlahta ali deset stricev, nikakor ni iz trte zvit. Za del sporov je kriva človeška nrav, deloma pa tudi zastareli podatki iz zemljiškega katastra.

Sto petdeset let star kataster

Meje parcel so vrisane v kataster, ki je nastal pred okrog 150 leti in je bil takrat dober odraz stanja na terenu. A stanje na terenu oziroma narava se z leti (desetletji) seveda spreminja. Nekatere od teh sprememb v naravi imajo vpliv tudi na zabeležene podatke v katastru, spreminjajo pa se tudi lastniki nepremičnin, zato na geodetski upravi svetujejo: »Pomembno je, da lastniki nepremičnin skrbijo, da je v evidencah evidentirano dejansko stanje in da se izvedene spremembe tudi tekoče (sproti) vpišejo v evidence.«
Tudi mariborska odvetnica Nina Šibila zagovarja urejenost evidenc v povezavi z nepremičninami in mejami, pred nakupom nepremičnin pa svetuje: »Za izognitev mejnim sporom je pred nakupom ali kakršnokoli gradnjo objekta na nepremičnini treba preveriti dejanske in resnične mejne točke parcele oziroma potek mej parcele nasploh, predvsem ali meje v naravi ustrezajo
poteku meje po podatkih zemljiškega katastra.«

Kaj se zgodi, če se soseda o meji ne strinjata

Ureditev meje je sicer mogoče rešiti na več načinov, prvi in najbolj smotrn je miren dogovor v sodelovanju z geodetskim podjetjem. »Če se vse stranke, to je vlagatelj zahteve in lastniki sosednjih parcel, strinjajo s predlagano mejo, izdamo na geodetski upravi odločbo o ureditvi meje,« so pojasnili.