Protestno pismo

Pijani od preboja druge cevi pod Karavankami uničili slovenski grb

J.V.
19. 3. 2024, 12.40
Posodobljeno: 19. 3. 2024, 12.43
Deli članek:

Gre za popolno neumnost, ki temelji na pomanjkanju občutka za osnovne civilizacijske norme ravnanja s pomembnimi državnimi simboli, v protestnem pismu med drugim poudarja kancler društva Heraldica Slovenica Aleksander Hribovšek.

Nebojša Tejić/Vlada RS
Navdušenje premierja Goloba.

Po slavnostnem preboju druge cevi karavanškega predora so se s protestnim pismom oglasili v Društvu Heraldica Slovenica, in sicer zaradi uničenja grba Slovenije, ki so ga organizatorji naslikali na steno, težka mehanizacija pa mu ob preboju ni prizanesla. "V Grboslovnem in zastavoslovnem društvu Heraldica Slovenica smo z velikim ogorčenjem pospremili objavljene fotografije preboja druge cevi karavanškega predora, ob katerem so udeleženci prireditve slovesno mahali z zastavicami in uničenje grba naše države pospremili z apalvzom," poudarja kancler društva Aleksander Hribovšek.

Primož Lavre
Dogodek so spremljali številni imenitni, tako domači kot tuji gostje.

Ob tem spominja, da so bili ta bili predsednik vlade Robert Golob, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, koroški deželni glavar Peter Kaiser, predstavniki slovenskih in avstrijskih avtocest, predstavniki turškega izvajalca, avstrijska veleposlanica v Sloveniji Elisabeth Ellison-Kramer in številni drugi imenitni gostje. "Naše ogorčenje je bilo toliko večje, ker očitno nihče od predstavnikov države niti za trenutek ni pomislil, da bi bilo z navedenim ravnanjem pravzaprav karkoli narobe," pravi Hribovšek. Z dejanjem je bilo kršenih "kar nekaj predpisov""Kot prvo je bil kršen 7. člen Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (ZGZH), ki določa, da grba, ni dovoljeno uporabljati, če je poškodovan ali po zunanjosti neprimeren za uporabo ter da ga ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z javnim redom ali tako, da se krni ugled Republike Slovenije. Dodatno se je s tem dejanjem kršilo tudi 15. člen Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), ki določa, da se kaznuje z denarno globo, kdor na javnem kraju namenoma poškoduje ali uniči grb Republike Slovenije. Žalostna podoba napol uničenega grba, pod katerim se je slikal predsednik vlade Republike Slovenije, je eklatanten dokaz o kršitvi obeh zgoraj navedenih pravil," opozarja Hribovšek.

Primož Lavre
Trenutek preboja.

Zavedanje o pomembnosti spoštovanja do naših simbolov se po navedbah Hribovška sicer počasi izboljšuje, "zaradi česar je še toliko bolj šokantno, da si je državni vrh privoščil takšen faux pás, katerega resnično ne moremo označiti drugače, kot da gre za popolno neumnost, ki temelji na pomanjkanju občutka za osnovne civilizacijske norme ravnanja s pomembnimi državnimi simboli". "Kaj so razmišljali snovalci ideje, ko so se odločili, da bi bilo nadvse primerno z bagrom uničiti državni grb, nam v društvu ni jasno, pa če se še tako trudimo vživeti v njihovo vlogo. Ugotovitev, da sveto in občutek za sveto izginjata iz tega sveta, ni nova. Res je, da se nikoli nismo zavzemali za to, da bi na državne simbole gledali kot na nedotakljive relikvije, vendar pa je popolna odsotnost vsakršnega spoštovanja, ki si ga ti simboli zaslužijo, naravnost neverjetna," še piše Hribovšek. Če se kdo še vedno sprašuje, zakaj bi si grb zaslužil spoštovanje, Hribovšek kot osnovnošolcem pojasnjuje: "Državnih simbolov se ne uničuje in se z njimi ravna spoštljivo, zato ker predstavljajo nas same. Če jih torej uničujemo ali z njimi ravnamo grdo, je to enako kot bi ravnali na ta isti način sami s seboj ali s svojimi prijatelji. Četrtošolci običajno to analogijo razumejo zelo dobro. Bo zmogla to v prihodnosti razumeti tudi naša oblast?"

Primož Lavre
Pijani od preboja niso opazili uničenja državnega simbola.