Prenos pristojnosti sojenja je med drugim zahteval, ker dvomi v nepristranskost predsednika senata Tomaža Bromšeta. V zahtevi poudarja, da je bila obtožnica na sodišče zoper njega vložena 29. oktobra 2021, predobravnavne naroke pa je senat pod vodstvom sodnika Bromšeta izvedel šele 14 mesecev pozneje, decembra 2022, čeprav da gre v tem primeru za nujno, priporno zadevo.
Predsedniku senata tudi očita, da je pri odločitvi, da se ga premesti v celjski pripor, kjer je bil nekaj časa v strogi izolaciji, podlegel informacijam policije, da je ogroženo Kadivčevo življenje in da mora biti prav iz teh razlogov tako strogo varovan.
Prenos pristojnosti predlaga tudi, ker navajanje policije, da Kadivec v priporu načrtuje maščevanje kriminalistom in da je glede na podatke, s katerimi razpolaga policija, podana visoka stopnja ogroženosti sodnika in nekaterih tožilcev, pri sodnikih, brez kakršnih koli dokazov o prej navedenem, vzbuja strah pred predlagateljem.
Vrhovni sodniki so v sklepu o zavrnitvi predloga zapisali, da obtoženčev zagovornik "z navedbami o ogroženosti sodnikov, ki naj bi vplivala na njihovo odločanje, ne more uspeti, ker varovanje sodnika ni okoliščina, ki bi vplivala na nepristranskost sodnika, saj gre za okoliščino, odvisno od varnostne ocene policije", poroča Večer.
Glede preostalih navedb v zahtevi za prenos sojenja pa so vrhovni sodniki zapisali, da so "povsem posplošene in jih zato niti ni mogoče preizkusiti". Prav tako so navedbe o dvomu o nepristranskem odločanju sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani in Višjega sodišča v Ljubljani povsem splošne.
Neobrazložene pa so tudi druge trditve o zatrjevanih kršitvah obtoženčevih ustavnih pravic in v zvezi z izvrševanjem pripora, iz katerih naj bi izhajalo, da obdolžencu pred sodiščem ni zagotovljeno pošteno in nepristransko sojenje, še piše Večer.
