Vrtoglavi zneski

Slovenci prisiljeni, da specialistične preglede plačujejo iz lastnega žepa. Kakšne so cene?

Polona Krušec
15. 3. 2024, 18.05
Posodobljeno: 15. 3. 2024, 18.11
Deli članek:

Število Slovencev, ki čakajo na svoj prvi specialistični pregled, se od meseca do meseca ne spreminja prav veliko; zadnjega pol leta jih je mesečno od okoli 100 do 130 tisoč, od tega jih najmanj polovica na obravnavo čaka čez dopustno mejo. Kako naj pravočasno pridejo do specialista? Najpogostejša odločitev je, da sežejo v lasten žep in si plačajo pregled.

Sašo Švigelj
Spoštovanje pacientovega časa je, da je pregleda deležen v času, ki ga določa stopnja nujnosti na napotnici.

Če imate v rokah napotnico za prvi (ali katerikoli drugi) pregled pri specialistu, je na njej eden ključnih podatkov stopnja nujnosti – čas, v katerem so vas izvajalci zdravstvenih storitev dolžni obravnavati. Gre za stopnje »redno«, »hitro«, »zelo hitro« in »nujno«; če imate na napotnici navedeno stopnjo nujnosti redno, vas morajo obravnavati v največ šestih mesecih, pri stopnji hitro v treh mesecih, ob stopnji nujnosti zelo hitro vas mora naše zdravstvo obravnavati v 14 dneh, pri stopnji nujnosti nujno pa v 24 urah. Več kot 70 tisoč Slovencev ta hip doživlja, da jim prvega pregleda pri specialistu v času, ki ga nalaga napotnica, v naši državi ne more zagotoviti noben zdravstveni izvajalec.

Kaj naj storijo?

Pomislijo naj na pravico do zdravstvene obravnave v tujini. To je mogoče (iz)koristiti, ko nam obravnave noben slovenski izvajalec zdravstvenih storitev ne more nuditi v času, ki je določen na napotnici. Če želimo specialistično obravnavo v tujini, moramo na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) oddati vlogo. ZZZS bo v postopku ugotavljal, ali je najdaljša dopustna čakalna doba za določeno storitev presežena in ali v Sloveniji (res) ni drugega izvajalca, kjer ta ne bi bila presežena.

»Če ZZZS ugotovi, da je najdaljša dopustna čakalna doba presežena pri vseh izvajalcih v Sloveniji, vam odobri zdravljenje v državi EU, EGP (Evropski gospodarski prostor) ali Švici (izda odločbo o odobritvi načrtovanega zdravljenja v tujini). Če ZZZS ugotovi, da najdaljša dopustna čakalna doba ni presežena in je v Sloveniji vsaj en izvajalec, ki lahko opravi zdravljenje v okviru najdaljše dopustne čakalne dobe, ZZZS ugotavlja, ali je presežen razumen čas. Za ugotovitev, ali je presežen razumen čas, ZZZS zaprosi kliniko ali inštitut za pisno mnenje o tem, ali glede na vašo uvrstitev na čakalni seznam čakalna doba presega razumen čas. Po pridobitvi mnenja pristojne klinike ali inštituta ZZZS odloči o utemeljenosti zdravljenja v tujini (izda odločbo o odobritvi načrtovanega zdravljenja v tujini),« na svoji spletni strani pojasnjuje ZZZS.

Pridobili smo podatke, koliko ljudi uveljavlja to pravico oziroma koliko vlog za zdravljenje v tujini je leta 2023 odobril ZZZS. Gre za 59 vlog za zdravljenje v tujini zaradi presežene dopustne čakalne dobe ali razumnega časa v Sloveniji. Največ prejetih vlog se je nanašalo na odobritev oziroma povračilo stroškov preiskav CT, opravljenih na Hrvaškem. Podobno velja za pretekla leta: leta 2022 so odobrili 69 vlog, leta 2021 37, leta 2020 22, 27 vlog pa leta 2019, so informacije ZZZS. 

Sto evrov za kardiologa

Bolj kot s pravico do zdravljenja v tujini si Slovenci čakanje na specialistični pregled krajšajo z lastnim denarjem: odločijo se, da si bodo pregled plačali sami, kar pomeni, da postanejo koristniki samoplačniške storitve v zasebnih zdravstvenih klinikah in centrih.

Profimedia
Samoplačniške zdravstvene storitve niso prav poceni.

Zanimiva informacija glede tega je nedavno prišla s strani ene od slovenskih pevk, ki je na družbenih omrežjih s svojimi sledilci delila, da si je čakalno dobo za pregled skrajšala s samoplačniškim pregledom, vendar ne v Sloveniji, ampak v tujini. Potrebovala je ultrazvok mehkih tkiv, ki ji ga domači izvajalci zdravstvenih storitev niso mogli zagotoviti pred koncem leta 2024. »Četudi marsikje zelo prijazni, mi niso mogli zagotoviti datuma prej kot 13. novembra 2024. Ne bom razlagala, kako pomembno je dobiti hiter odgovor glede zadreg v našem telesu. No, potem sem povprašala prijateljico, ki živi v zamejstvu, kako je s temi pregledi v Italiji. Ročno me je naročila v Gorici in čez dva dni sem imela termin za UZ mehkih tkiv. Deset minut po dogovorjeni uri sem bila obravnavana, dobila sem tudi že izvid, in zdaj sem precej bolj mirna, sicer bi vsaj do novembra travmirala in delala dodatno škodo telesu,« je sporočila in dodala, da je za pregled plačala 75 evrov, kar da je manj, kot tovrstna preiskava stane pri nas, to je okoli 80 evrov. Ker zasebne klinike v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem na spletu cenikov samoplačniških zdravstvenih storitev ne objavljajo, je težko zbrati več informacij oziroma njihove cene primerjati z našimi.

Če se vrnemo k prvim pregledom – preglejmo cene prvega kardiološkega, prvega ortopedskega in prvega dermatološkega pregleda, saj so čakalne vrste prav pri teh pregledih najdaljše. Prvi ortopedski pregled na treh večjih slovenskih zasebnih klinikah stane od 80 do 100 evrov. Razpon cen je enak za prvi kardiološki in prvi dermatološki pregled.

Lahko pričakujemo izboljšanje?

Vlada je sicer prejšnji mesec na predlog ministrstva za zdravje sprejela uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za letošnje leto. Uredba med drugim predvideva spodbujanje opravljanja prvih pregledov v specialističnih dejavnostih ter definira nabor zdravstvenih storitev, ki bodo plačane po realizaciji. Med drugim je načrtovana uvedba tako imenovanega faktorja relativno čakajočih. Ta bo prikazoval, koliko časa čaka posameznik na neko zdravstveno storitev, glede na najdaljšo dopustno čakalno dobo pri določeni stopnji nujnosti. Faktor bo vključen v informacijske sisteme javnih zdravstvenih ustanov in jim bo pomagal pri naročanju pacientov na proste termine.

Marko Vavpotič
ZZZS je tisti, ki odobri izvedbo zdravstvene storitve v tujini, a morajo biti za to izpolnjeni nekateri pogoji.

Na področju specialistične ambulantne obravnave je uredba usmerjena v spodbujanje prvih pregledov. Tako je v uredbi pri vsaki zdravstveni dejavnosti določeno najnižje število prvih pregledov, ki jih bo morala vsaka ambulanta opraviti v letošnjem letu. Za ginekologijo je predvideno najmanj 2100 pregledov, za infektologijo 4085, za okulistiko 2615, za ortopedijo pa 3254 pregledov.

Če bo ekipa posamezne ambulante zahteve dosegla ali presegla, bodo vsi prvi pregledi, opravljeni v letošnjem letu, plačani po 30 odstotkov višji ceni. Če ekipa zahtev ne bo dosegla, bodo izvajalcu odvzeli delež programa v višini deleža neopravljenega minimalnega števila prvih pregledov, vendar do največ 10 odstotkov.

Zavodi bodo morali narediti načrte

Na ministrstvu ob tem načrtujejo tudi merjenje efektivne obremenitve nosilcev zdravstvene dejavnosti s strani izvajalcev. Hkrati želijo vodstvom zdravstvenih zavodov omogočiti samostojnost pri izvajanju programov.

Ministrstvo bo odločanje o tem, za kateri program lahko direktor sklepa podjemne pogodbe z lastnimi zdravstvenimi delavci, s sklepom preneslo na direktorje zavodov, ministrstvo pa bo v posebnem sklepu določilo kriterije, in sicer pozitivno poslovanje na programu in skrajševanje dobe čakanja oziroma števila nedopustno čakajočih. Programe, ki so v uredbi imenovani kot nacionalni prioritetni programi, bodo potrdili sveti zavodov. Bodo pa na ministrstvu od vodstev zahtevali pripravo akcijskih načrtov za obvladovanje čakalnih vrst po posameznih oddelkih in izvajalcih.

Uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024 so v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter Združenjem zdravstvenih zavodov Slovenije pripravili na ministrstvu za zdravje.