»Kar je preveč, je preveč. To ni kurilnica za naše okolje, kakšen hrup ustvarja. Prisoten je abnormalen smog. Smo se mar vrnili v čas Marije Terezije?« so besede Ptujčana.
»Kurijo od treh ponoči do 23.30 zvečer, to je praktično celo noč. Mar nimamo pravice do počitka? Ali ne velja, da mora biti ponoči mir? Sicer pa: dobil sem položnico za 170 evrov, pa nimam toplega stanovanja. Samo temperiram, bolj si niti ne upam segrevati. Kakšne stroške bi imel šele takrat. Kupil sem si kalorifer, da si segrejem stanovanje,« je dodal možakar, upokojenec, iz katerega je kar vrelo nezadovoljstvo.
Odgovore na očitke nezadovoljnega uporabnika smo poiskali pri koncesionarju, Javnih službah Ptuj. Podatki, ki so nam jih posredovali, kažejo, da se pretirano varčevanje in zapiranje radiatorjev ne izplača.
Plačilo tudi, če so vsi radiatorji zaprti
Če uporabnik ne ogreva, se mu namreč določi minimalni porabniški delež, kot velja po pravilniku. »Z določitvijo minimalnega porabniškega deleža se onemogoča, da bi se nekateri stanovalci zaradi pretiranega varčevanja greli na stroške sosedov. Hkrati določitev minimalnega porabniškega deleža stanovalce spodbuja k vsaj minimalnemu ogrevanju stanovanj. Pretirano zniževanje temperature v stanovanjih povzroča vlago in plesni, ne omogoča več ustreznih bivalnih razmer ter uničuje konstrukcijo stavb. Stanovanja, ki imajo ves čas zaprte radiatorje, se ogrevajo pasivno, saj del toplote prehaja prek zidov, tal in stropa od sosednjih ogrevanih stanovanj. Zaradi tega se stanovanja v večstanovanjskih stavbah tudi pri zaprtih radiatorjih praviloma ne ohladijo pod temperaturo med 14 in 17 stopinjami Celzija,« so pojasnili v Javnih službah in ocenili, da se glede na prikazane podatke (na barvni podlagi) pretirano varčevanje ne izplača. »Najbolj smotrno je zmerno ogrevanje prostorov in zmanjšanje skupne porabe celotne stavbe. Na položnicah, ki so jih uporabniki prejeli v januarju za december 2023, so višji stroški rezultat visoke porabe celotne stavbe.«
Varčevati bi morali vsi, stanovanja so v soodvisnosti
»Porabniški delež posameznega stanovanja se izračuna na podlagi porabe glavnega merilnika celotne stavbe ter porabljenih enot delilnikov stanovanja. Ogrevanje skupnih prostorov (stopnišča, sušilnice, prostori hišnega sveta ...) je zmeraj bremenilo vse stanovalce bloka, saj se poraba odrazi na glavnem merilniku celotnega objekta (več vhodov skupaj). To bi stanovalcem že moralo biti znano, saj so v nekaterih vhodih iz skupnih prostorov že odstranili radiatorje in s tem zmanjšali prispevek k skupni porabi. Žal se nekateri odjemalci še zmeraj ne zavedajo, da so v večstanovanjski stavbi del skupnosti, da so odvisni drug od drugega ter da je skupni strošek na položnici odvisen tako od njihove porabe v stanovanju kot od skupnega merilnika celotne stavbe. Zdi se enostavno negodovati glede razmer, nekoliko težje je razmisliti, kaj sem kot posameznik in kot del skupnosti storil za zmanjšanje skupne porabe. So stare ventile že zamenjali s termostatskimi? Prezračujejo stanovanje pravilno? Kakšen je dogovor sostanovalcev glede ogrevanja skupnih prostorov, ko jih ne potrebujejo? Samo vsi skupaj lahko znižamo stroške ogrevanja. Cena variabilnega dela toplotne energije se je zadnja dva meseca dvakrat znižala, prvič decembra 2023 in zdaj drugič z novim letom. Ukrepom za zmanjšanje stroškov morajo slediti še uporabniki. Nekateri so naredili vse, kar smo priporočili, in varčujejo pri porabi, vendar so na koncu 'kaznovani' z višjimi stroški na račun drugih,« so pojasnili v JS Ptuj.
Hrupno in zadimljeno kot pred 300 leti
Še o hrupu. Koncesionar priznava, da ga res ustvarjajo, a zdaj med kurilno sezono glede tega ne morejo narediti nič: »Za odtenek večji hrup, ki se pojavlja ob kotlovnici, nastaja zaradi turbulence pretoka zraka skozi dimovod, ki je bil s sanacijo kotlovnice obnovljen z novimi dimovodnimi kanali, da bi dimnik zaščitili pred kondenzacijo. Če se bo izkazalo, da je hrup za okolico nesprejemljiv, bomo pristopili k iskanju primernih tehnoloških rešitev. V času kurilne sezone ni mogoče izvajati nobenih ukrepov.«
In kako odgovarjajo na komentar, da so se s kotlom na lesno biomaso vrnili v čas Marije Terezije, predvsem zaradi dima in hrupa? »Potem je to storilo veliko daljinskih sistemov po državi, ki za ogrevanje uporabljajo domač vir – lesne sekance. Lesnobiomasni kotli so trenutno edina resna alternativa proizvodnji na fosilna goriva za sisteme daljinskega ogrevanja, s katero se dosega večja učinkovitost sistema. Zakonodaja in usmeritve EU nas usmerjajo v uporabo obnovljivih virov energije ter nujno zmanjšanje porabe fosilnih goriv. To lahko spremljamo skoraj dnevno prek medijev. Vedno več sistemov daljinskega ogrevanja se odloča za tovrstne sisteme.«
Kurijo ponoči, da ohranjajo konstantno obratovanje
Na očitek o podaljšanem času delovanja kurilne naprave, tudi ponoči, v Javnih službah pojasnjujejo, da želijo na takšen način zmanjšati konstantno obratovanje sistema, predvsem zmanjšati nihanja ob jutranjih konicah. »Takšen režim pripomore k temu, da se objekti ne ohladijo preveč. V tem primeru je ob jutranji konici potrebna precej velika moč naprav, da se stavbe ogrejejo nazaj na primerno temperaturo v relativno kratkem času. Dolga leta so bili odjemalci navajeni na režim ogrevanja od 5.00 do 22.00, a časi, ko kotel zjutraj vklopimo in zvečer izklopimo, so minili. S takšnim ravnanjem ne prihranimo popolnoma nič, prej obratno. Režime ogrevanja je v stanovanjih treba prilagajati s termostatskimi ventili. Čez dan jih nastavimo na tri (od pet), ponoči zmanjšamo na dve. Termostatski ventil s pomočjo pretoka ogrevne vode sam regulira temperaturo v prostoru. Ko doseže želeno temperaturo, se sam izklopi. V pogovoru z odjemalci opažamo, da je med njimi precej takšnih, ki še nimajo termostatskih ventilov, temveč navadne. Ti nimajo možnosti regulacije temperature, temveč, ko so odprti (četudi minimalno), je pretok v radiatorju odprt in se sam ne izklopi. To pa vpliva na porabo enot delilnika.«
