Sprejet finančni načrt

RTVS bo leto 2024 končal s presežkom 2000 evrov

J.V./STA
21. 12. 2023, 19.25
Posodobljeno: 21. 12. 2023, 19.26
Deli članek:

Svet Radiotelevizije Slovenija (RTVS) je na današnji seji sprejel predlog programsko-produkcijskega načrta za leto 2024, ki ukinja Panoramo in predvsem v drugem delu leta krči število oddaj. Ohranja pa prenose pomembnejših športnih dogodkov. Sprejeli so tudi predlog finančnega načrta, po katerem bo zavod leto 2024 končal s presežkom 2000 evrov.

M24/Marko Vavpotič
Fotografija je simbolična.

Ob tem so s sklepom upravi naložili, da pripravi program celostne programske, kadrovske, finančne in sistemske reorganizacije RTVS.

Predsednik uprave RTVS Zvezdan Martić je uvodoma pojasnil, da so razmere izjemno težke, programsko-produkcijski načrt pa da so pripravili na realnih predpostavkah. "Predlog je najboljše, kar smo v tem času in s temi viri lahko pripravili," je dejal. V programu so po njegovih besedah ohranili vse, na kar so člani sveta opozorili na preteklih sejah. Ohranjajo tudi storitve za gluhe in naglušne, ter programe o manjšinah. Dodal je, da glasbena produkcija v prvem tromesečju ne bo okrnjena, potekajo pa tudi pogovori z oglaševalci o dodatnih sredstvih.

Člana uprave Simon Kardum in Franci Pavšer pa sta povedala, da se z načrtom ne strinjata. Kardum je opozoril na današnji podpis sporazuma med vlado in socialnimi partnerji o uskladitvi plač z inflacijo v prihodnjem letu, kar bo za RTVS na odhodkovni strani pomenilo 1,9 milijona evrov več, ki niso predvideni v načrtu. Pavšer pa je opozoril, da kadrovski načrt ni usklajen z enotami in dejal, da bodo s krčenjem programa izgubili tudi občinstvo, ki ga bodo težko pridobili nazaj.

Direktorica digitalnih vsebin Kaja Jakopič meni, da je programsko-produkcijski načrt slab. Prepričana je, da bi morali digitalni razvoj krepiti, a ga z načrtom slabijo. Tudi direktor radia Mirko Štular je dejal, da načrta ne more zagovarjati, saj premočno posega v program Radia Slovenija. Dodal je, da je nevralgična točka radia kadrovski načrt, ki ni realen in skladen z načrtom produkcije.

Načrt pa podpira direktorica televizije Ksenija Horvat. Dejala je, da so med drugim zagotovili prenos poletnih olimpijskih iger, evropskega nogometnega prvenstva in kolesarske dirke po Franciji. Zatrdila je, da bodo predvsem zagotovili stabilizacijo informativnega programa in kulturo vrnili v osrednje informativne oddaje. Tudi risank bo po novem načrtu le nekaj manj kot v letu 2023.

Uprava je sicer popravljen predlog načrta svetnikom posredovala v sredo popoldne. Predvideva, da bodo oddaje zgostili v prvem polletju 2024, ko bo oddaj in filmov le malo manj kot letos, zato pa je od julija do decembra predvidenih nič nekaterih oddaj. Martič je dodal, da se bodo v prvih mesecih trudili zagotoviti dodatna finančna sredstva, da do "mrka v programu ne bo prišlo". Pojasnil je tudi, da finančni načrt ne sme predvidevati izgube, saj je to nezakonito.

Člani sveta so v razpravi opozorili predvsem na zgoščevanje nekaterih oddaj in filmov v prvega pol leta, v drugem delu pa predvidenih nič teh oddaj. Svetniki so želeli zagotovilo, da se mrk ne bo zgodil, a jim Martić zagotovila ni mogel dati, saj morajo ukrepe za pridobivanje sredstev ali zmanjševanje stroškov še pripraviti. Dodal je, da zgoščevanje v prvi polovici leta pomeni tudi, da gledalci, poslušalci in bralci ne bodo občutili velikih rezov v program.

Sicer so pohvalili nekatere spremembe predloga, in sicer povečanje števila risank, dokumentarnih oddaj in tujih filmov ter manjše zmanjševanje števila radijskih oddaj na vseh treh radijskih programih. A opozorili, da cilji in dejanja v programskem načrtu niso usklajena, saj se na primer želijo približati mladim, ob enem pa zmanjšujejo število oddaj Male sive celice.

Nekateri člani sveta so poudarili, da morajo delavci, svet in uprava pritisniti na vlado, da zagotovi financiranje, saj mora po zakonu o vladi izvrševati pravice in dolžnosti, ki pripadajo Republiki Sloveniji kot ustanoviteljici zavoda.

Pohvalili so tudi več sredstev za investicije, ob tem pa izrazili pomislek o nakupu električnih avtomobilov. Opozorili so, da bi lahko z nakupom počakali še kako leto, ko bo finančna situacija boljša. Martić je odgovoril, da gre za investicije, kar je druga vreča denarja kot za stroške produkcije, ob tem pa se morajo držati tudi zelenih zavez.

Člani sveta so sicer med sejo podali več proceduralnih predlogov, med drugim za preložitev glasovanja na naslednji teden, da bi lahko finančni načrt uskladili z današnjim sporazumom o uskladitvi plač z inflacijo. Kasneje pa so izglasovali, da bodo o načrtih glasovali danes.

Pred glasovanjem so nekateri člani sveta povedali, da bodo načrt podprli, ker je boljši kot financiranje po dvanajstinah. Ob tem pa opozorili, da pričakujejo rebalans, ki je nujen. Predlagali so tudi več različnih načinov potencialnega pridobivanja sredstev, kot so donacije in prodaja licenc uspešnih oddaj.