Ne le droge in alkohol

Vse več je zasvojenih z internetom, videoigricami, igrami na srečo ...

Alenka Ožbot Klančič
21. 12. 2023, 19.10
Deli članek:

Ko govorimo o zasvojenosti, najprej pomislimo na drogo in alkohol. Prav tako nevarne za duševno in telesno zdravje pa so tudi nekemične zasvojenosti, denimo z igrami na srečo, internetom ali videoigrami, ki so v izrazitem porastu. Kot vse bolj pomemben javnozdravstveni izziv te vrste zasvojenosti prepoznavajo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

.
Svetovna zdravstvena organizacija je zasvojenost z videoigrami prepoznala kot bolezen leta 2019.

Uporaba digitalnih naprav je v zadnjih letih močno narasla pri vseh generacijah, tako v Sloveniji kot po svetu. Vsesplošna uporaba pametnih telefonov, tabličnih računalnikov in drugih digitalnih naprav, s katerimi dostopamo do interneta, je spremenila način našega druženja, informiranja, izobraževanja, dela in preživljanja prostega časa, opozarjajo na NIJZ.

Digitalnim tehnologijam so vse bolj zgodaj in v vse večji meri izpostavljeni tudi otroci in mladostniki. Enostaven in neprekinjen dostop do raznovrstnih in privlačnih spletnih vsebin v obliki objav na družbenih omrežjih, videoiger, iger na srečo in drugih spletnih platform otroke, mladostnike in tudi odrasle pogosto spodbuja k prekomerni rabi. Zaradi nagrajujočega učinka digitalnih vsebin na možgane uporabnikov se pri nekaterih postopoma razvijejo tudi znaki zasvojenosti, kar ima lahko negativne učinke na zdravje in blagostanje posameznika, opozarjajo na NIJZ.

Problematična raba družbenih omrežij

Po podatkih Nacionalne raziskave o tobaku, alkoholu in drugih drogah iz leta 2018 lahko visoko tveganje za zasvojenost z internetom prepoznamo pri 6,4 odstotka slovenskih uporabnikov interneta, starih od 15 do 64 let. Ta delež je znatno višji pri mlajših (15–19 let), in sicer 17,1 odstotka. Med različnimi spletnimi vsebinami po pogostosti prekomerne rabe v zadnjih letih izstopajo uporabniki družbenih omrežij. Po podatkih slovenske raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC) iz leta 2022 lahko pri 8,9 odstotka slovenskih mladostnikov, starih 11, 13, 15 in 17 let, prepoznamo znake problematične rabe družbenih omrežij. Ta delež je višji pri dekletih (10,6 odstotka) kot pri fantih (7,1 odstotka).

Nekateri so zasvojeni tudi s kriptovalutami

Kot poudarjajo na NIJZ, je v Sloveniji razširjena tudi z zasvojenost z igrami na srečo. Po podatkih Nacionalne raziskave o tobaku, alkoholu in drugih drogah iz leta 2018 lahko znake zasvojenosti prepoznamo pri 4,3 odstotka igralcev iger na srečo. Ob tem je pri mlajših uporabnikih (15–19 let) in pri moških tveganje za zasvojenost izrazito višje kot pri starejših in ženskah. V primerjavi z digitalnimi oblikami zasvojenosti je slednja že dlje časa prepoznana kot duševna motnja, ravno razvoj digitalnih tehnologij pa je pomembno spremenil prevladujoče oblike igranja iger na srečo. Po besedah psihiatra in vodje dnevne bolnišnice za zasvojene z igrami na srečo na Kliniki za psihiatrijo Sveti Ivan v Zagrebu, Davorja Bodorja, k razvoju zasvojenosti z igrami na srečo ključno prispevajo spletne igralnice. V zadnjem času vse pogosteje iščejo pomoč tudi pacienti, ki imajo težave na področju trgovanja s kriptovalutami.

Dreamstime
V zadnjem času vse pogosteje iščejo pomoč tudi pacienti, ki imajo težave na področju trgovanja s kriptovalutami.

Fantje bolj zasvojeni z videoigrami kot dekleta

Med digitalnimi zasvojenostmi ima področje videoiger najbogatejšo raziskovalno tradicijo. Svetovna zdravstvena organizacija pa je zasvojenost z videoigrami prepoznala kot bolezen šele leta 2019. Po podatkih raziskave HBSC iz leta 2022 je 9,1 odstotka slovenskih mladostnikov (starih 11, 13, 15 ali 17 let) poročalo o znakih zasvojenosti z videoigrami. Ta delež je sicer bistveno višji pri fantih, saj ti videoigre igrajo pogosteje in dlje časa. Na dvodnevni nacionalni konferenci obvladovanja nekemičnih zasvojenosti, ki je 20. in 21. novembra potekala na Brdu pri Kranju, je o psiholoških vidikih zasvojenosti z videoigrami spregovoril Halley Pontes, predavatelj in raziskovalec na Šoli za psihološke znanosti Univerze v Londonu. Izpostavil je ugotovitve nedavne obsežne študije: »Igralci z znaki zasvojenosti z videoigrami tedensko v povprečju igranju namenijo 34 do 40 ur. Negativni učinki igranja se pri teh posameznikih najpogosteje kažejo na izobraževalnem ali kariernem področju, neredko pa tudi na njihovem duševnem zdravju in družinskih odnosih.«

Dve uradno prepoznani nekemični zasvojenosti

Vsebinski poudarek konference je bil na zasvojenosti z videoigrami in zasvojenosti z igrami na srečo, dveh uradno priznanih oblikah zasvojenosti v zadnji izdaji Mednarodne klasifikacije bolezni (MKB-11), ki sta hkrati tudi najbolj raziskani vrsti nekemičnih zasvojenosti. Kot je poudaril profesor na Univerzi Nottingham Trent Mark Griffiths, eden od vodilnih raziskovalcev na področju nekemičnih zasvojenosti, lahko pri različnih vrstah zasvojenosti, tako kemičnih kot nekemičnih, prepoznamo marsikatere skupne značilnosti oziroma komponente zasvojenosti. Na konferenci predstavljene ugotovitve in značilnosti s področja videoiger in iger na srečo ponujajo potencialne uvide tudi za druga, manj raziskana vedenja, pri katerih se opažajo vzorci zasvojenosti, denimo gledanje pornografije, prehranjevanje, telesne aktivnosti, pristavljajo na NIJZ.