»Zoper necenzurirano.si sem podal že približno 20 kazenskih tožb zaradi laži in izmišljenih zadev. Tako bom podal še eno kazensko tožbo.«
Tako se je Rok Snežič odzval na naše razkritje, da je nekdanjemu predsedniku vlade Janezu Janši leta 2020 pomagal pri iskanju kupcev za Planet TV, ki ga je državni Telekom pozneje prodal Madžarom, in portal Siol.net. Objavili smo tudi SMS sporočila, ki si jih je Snežič prek kriptirane telefonske aplikacije izmenjeval z Janšo in poslovnežem Izetom Rastoderjem, znanim kot kraljem banan. Temu je Snežič poleti 2020 dal jasno vedeti, da želi Janša »rešiti« tudi vprašanje lastništva Pop TV, največje domače komercialne televizije.
Na enak način, z zasebnimi tožbami, se je Snežič odzival že na sleherno naše razkritje o njegovih tesnih povezavah z Dijano Đuđić, nesojeno posojilodajalko stranke SDS, in vpletenosti v mednarodno mrežo za domnevno pranje denarja. Vse to so pozneje potrdili tudi kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ki so proti Snežiču in Đuđićevi vložili že več kazenskih ovadb.
V SDS so medtem naše razkritje pospremili le z navedbo, da »vsebina ni verodostojna«, ne da bi ga konkretneje komentirali. Kot smo že poročali, nam je avtentičnost sporočil potrdilo več oseb, vpletenih v takratno dogajanje. Toda sporočila dokončno potrjujejo, da je odnos Janša-Snežič precej bolj tesen, kot ga je v zadnjih letih skušal prikazati prvak SDS.
Kaj to pomeni? In kaj vse nam je še razkrilo dopisovanje med Snežič in Janšo oziroma Rastoderjem?
Zdaj je jasno: Janša je lagal o odnosu s Snežičem
Janša in Snežič sta v zadnjih letih dajala mešane signale o tem, kako globok je njun odnos. Medtem ko se je Snežič javno hvalil, da je Janšev prijatelj in svetovalec, je Janša zagotavljal, da »mu Snežič ni nikoli finančno svetoval, le parkrat sta si izmenjala nekaj SMS-ov«.
Še oktobra letos je Janša v oddaji 24ur zvečer o stikih s Snežičem povedal naslednje: »Po izhodu iz zapora leta 2014 sem ga videl mogoče štirikrat. Poslal mi je parkrat sms sporočil, da se mu neka stvar zdi brez veze, neumna ali karkoli. Če temu rečete svetovanje?« Od očitkov, da je Snežič delal zanj in za stranko, pa se je Janša »distanciral«. Nič se ni spomnil niti o Snežičevih obiskih na sedežu stranke, čeprav so v javnosti prišle fotografije Snežičevega maseratija na Trstenjakovi v Ljubljani.
Toda sporočila, ki smo jih razkrili, ga postavljajo na laž. Dokončno je namreč postalo jasno, da je bil Snežič v času prejšnje vlade eden ključnih ljudi iz Janševega kroga. Do takratnega premierja je imel dostop. Z njim se je dogovarjal o konkretnih poslih, pri tem upošteval njegove želje in usmeritve, občasno pa imel celo vlogo posrednika med Janšo in nekaterimi ljudmi iz poslovnega sveta. Stik z Janšo, ki je Snežiču redno odgovarjal na SMS sporočila, je bil ključni Snežičev vzvod za uveljavljanje moči in vpliva v državnih podjetjih, najbolj izrazito v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE).
Zakaj je podatek, da sta bila Janša in Snežič v tesnih stikih, pomemben? Najprej, Snežič je osumljenec v mednarodni preiskavi mreže za domnevno pranje denarja, ki naj bi po ugotovitvah policije v zadnjih letih obrnila več kot 20 milijonov evrov. NPU ga je ovadil zaradi suma več kaznivih dejanj. Tu pridemo do naslednje točke: prav iz te mreže je prišlo skoraj pol milijona evrov, ki ga je Snežičeva prijateljica Dijana Đuđić pol leta pred parlamentarnimi volitvami leta 2018 posodila SDS, a je stranka po medijskem razkritju pogodbo prekinila.
Janša je osebno določil kupca Planet TV - Madžare
Dopisovanje Roka Snežiča z Janezom Janšo in Izetom Rastoderjem dokazuje, da je celotno medijsko operacijo osebno vodil takratni predsednik vlade – celo do te mere, da je odločal o tem, kdo bodo kupci medijev.
Že 17. marca, le štiri dni po Janševem prevzemu oblasti, je Telekom Slovenije objavil razpis za prodajo Planet TV, ki je bil očitno že vnaprej rezerviran za madžarsko skupino TV2. To dokazuje dopisovanje med Janšo in Snežičem, ki je našel skupino vlagateljev za nakup Planet TV in Siol.net, a od Janše dobil jasno sporočilo, naj se ti raje odločijo za nakup radijskih postaj. Nato je Snežič sporočilo, da »je Planet TV že rešil JJ«, prenesel poslovnežu Izetu Rastoderju, ki je za kupca ponujal ameriški finančni sklad KKR.
Da je državni Telekom Slovenije, ki ga je spomladi 2020 vodil Tomaž Seljak, pozneje pa kandidat SDS za župana Krškega Cvetko Sršen, moral prodati Planet TV in Siol.net Madžarom, nakazuje tudi sam potek prodajnih postopkov.
Med prodajo Planet TV so tako na Telekomu Slovenije zamenjali svetovalca – to nalogo je od NLB prevzel KPMG. Po neuradnih informacijah so to naredili zaradi nezadovoljstva s prvotnim izborom ponudnikov. Novi svetovalec pa je pričakovano v ožji izbor uvrstil Madžare.
Ti so s podpisom pogodbe o nakupu od Telekoma Slovenije dobili številne ugodnosti. Telekom Slovenije je tako moral pred prodajo v kapital Planet TV pretvoriti za 30 milijonov evrov posojil in odpisati za okoli tri milijone evrov poslovnih terjatev. Še dober milijon evrov je moral primakniti za tekoče poslovanje Planet TV, hkrati pa se je zavezal k ohranitvi oglaševalskih pogodb in dogovorov glede predvajanja vsebin na Telekomovem omrežju (retransmisija programov).
Telekom je z neprodajo Siol.net izgubil pet milijonov evrov
Novembra 2020, manj kot dva meseca po tem, ko so Madžari tudi uradno postali lastniki Planet TV, so v Telekomu sprožili še prodajni postopek družbe TSMedia. Ta je zanimiva zato, ker ima v lasti Siol.net, drugi najbolj brani informativni spletni portal v državi.
Za prodajnega svetovalca je bil ponovno izbran KPMG, ki je pred tem uspešno pomagal prodati Planet TV. V Telekomu so investitorje obvestili, da bi raje prodali celotno družbo, a da so pripravljeni prisluhniti ponudbam za posamezne dele družbe, torej Siol.net. Za favorita so veljali Madžari, ki so za dokončni prevzem Telekomove medijske divizije očitno imeli zeleno luč takrat vladajoče SDS.
Toda načrte jim je pokvarila srbska United Group, lastnica Telemacha in N1. Tam so se zanimali že za Planet TV, a izviseli. Bolje jim je kazalo pri nakupu družbe TSMedia. Kot smo neuradno izvedeli, je United Group zanjo oddal zavezujočo ponudbo v višini pet milijonov evrov. To je dobre tri milijone evrov več od Madžarov. Zaplet so v Telekomu rešili tako, da so ustavili prodajni postopek. Odločitev o tem je sprejela nova uprava, ki jo je vodil Sršen (SDS), potrdil pa nov nadzorni svet, ki mu je predsedoval Iztok Černoša (SDS).
Vodstvo Telekoma nikoli ni pojasnilo razlogov za ustavitev prodaje Siol.net. Odgovore so na skupščini junija 2021 neuspešno iskali tudi mali delničarji. »TSmedia ima tržni potencial in naredili bomo vse, da ga uresničimo,« je dejal Sršen. Družba, ki na leto ustvari okoli šest milijonov evrov prometa, je v letu 2020 ustvarila skoraj pol milijona evrov izgube. V letu 2021 je imela 31 tisoč evrov dobička, lani pa je ponovno zdrsnila v rdeče številke.
Zakaj se torej nikoli ni začelo ugotavljati kazenske in odškodninske odgovornosti za izgubljene Telekomove milijone v tem poslu?
Kmalu po zaustavitvi prodaje je sicer vodenje TSMedia prevzel Rajko Gerič, ki je bil prej pomočnik odgovornega urednika Siol.net Petra Jančiča. V začetku letošnjega leta se je preselil na RTV Slovenija, kjer je prevzel vodenje drugega programa. To funkcijo mu je zaupal donedavni direktor Televizije Slovenija Uroš Urbanija, ki se zdaj seli ravno na Planet TV.
Janša je delal vse, da bi prišel do Pop TV
Takoj po začetku vladanja marca 2020 si je Janša zadal še en cilj - čim prej si pokoriti Pop TV, najbolj gledano televizijsko postajo v državi, ki ima velik vpliv na javno mnenje. To je Snežič takrat dal vedeti Rastoderju, s katerim je bil v rednih stikih.
»Prijatelj, imam kupce Američane, ki so zainteresirani za nakup Planet TV, če je to zdaj v načrtu,« piše v sporočilu, ki ga je Rastoder poslal Snežiču 25. junija 2020. A Rastoder je od Snežiča takoj dobil odgovor, da je prepozen, saj da je Planet TV že prodan Madžarom. »Čao, je Planet TV že JJ rešil. So že Madžari dali 4,5 mio za njega. Hvala. Moramo Pop TV rešit,« je Rastoderju odpisal Snežič.
S tem mu je dal vedeti, da je Janšev krog intenzivno iskal tudi kupca za družbo Pro Plus, lastnico Pop TV in Kanala A. Konec leta 2019 je medijska skupina CME, katere del je Pro Plus, končala v rokah češke investicijske skupine PPF. Posel je bil uradno končan oktobra 2020, nekaj tednov pozneje pa je na Brniku pristalo letalo lastnika PPF, zdaj že pokojnega Petra Kellnerja. Ta se je v Sloveniji mudil le nekaj ur in se v tajnosti sestal z Janšo.
Kaj je bila tema pogovora, uradno nikoli ni bilo znano. Po naših informacijah pa si je Janša želel bolj »korektnega« poročanja Pop TV o delu njegove vlade. Še jeseni 2020 je namreč informativno oddajo 24ur posmehljivo označil za »največjo opozicijsko stranko«. Več virov nam je v zadnjih letih potrdilo, da je Janša pošiljal različne odposlance v Prago, kjer so v istem času odredili strog nadzor nad poročanjem Pop TV in naročali prevode informativnih oddaj.
Nato je Telekom Slovenije, ki so ga že vodili ljudje iz SDS, brez razloga premaknil Pop TV in Kanal A na 11. in 12. mesto v programski shemi. Jeseni 2021 je naročnikom Telekoma celo grozilo, da bi v volilnem letu 2022 ostali brez obeh televizij. V istem času pa je urad za preprečevanje pranja denarja, ki ga je vodil Janšev izbranec Damjan Žugelj, brez zakonske podlage pregledoval bančne račune Branka Čakarmiša, dolgoletnega programskega direktorja Pro Plusa, ki je nekaj mesecev pozneje postal generalni direktor.
