Vlada Roberta Goloba je po katastrofalnih poplavah z začetka avgusta hitro postregla s prvimi ukrepi, ki jih je združila v noveli zakona o preprečevanju posledic naravnih nesreč in zakonu o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov, medtem ko je prihajajoči zakon o obnovi osredotočen na bolj srednjeročne in dolgoročne ukrepe. Ob tem je odprto ostajalo vprašanje, kako bodo k pomoči prizadetim v poplavah prispevale banke, ki se v zadnjem obdobju bohotijo z visokimi dobički. Premier Robert Golob je pred nekaj tedni poudaril, da je skrajni čas, da se tako zavarovalnice kot banke zavejo resnosti trenutka. "Tako za vlado, kot tudi za bančni in zavarovalniški sektor, je pomembno, da se zaupanje ljudi v oba sistema ohrani," so takrat poudarili v premierjevem kabinetu.
Po ugibanjih, kako bo bančni sektor pomagal pri obnovi, je golob včeraj napovedal uvedbo obdavčitve bilančne vsote bank. "V vsej Evropi se uvajajo nove obdavčitve, tudi Slovenija bo šla v to smer, najverjetneje v zakonu o obnovi in razvoju, kjer bo obdavčitev bank v višini 0,2 odstotka" je dejal v oddaji Odmevi na TVS. Vsi vemo, da so banke danes na nek način zmagovalke, ne poplav, ampak zadnjih let, tudi z vidika ekstremnih dobičkov, je dejal Golob, ki se je v preteklih dneh s finančnim ministrom že pogovarjal z vodstvi bank o načinu, kako bi prispevale k sanaciji in obnovi prizadetih območij po katastrofalnih poplavah pred natanko mesecem dni.
"V tem trenutku se načrtuje, da bi bila nova obdavčitev bilančne vsote bank v višini 0,2 odstotka na eni strani nekaj, kar ne zamaje finančnega sistema Slovenije, na drugi strani pa pomeni pošten prispevek finančnega sektorja za obnovo in razvoj poplavljenih območij," je Golob dodatno pojasnil za oddajo 24 ur zvečer na POP TV in napovedal, da naj bi iz tega vira zbrali 100 milijonov letno oz. v petih letih 500 milijonov evrov. Povedal tudi, da bo Furs tistim, ki bodo imeli status prizadetih v poplavah, povrnil solidarnostni prispevek, če seveda ne bodo oddelali solidarnostnih sobot.
Golob je med uspeh te vlade uvrstil tudi začetek zvišanja obrestnih mer slovenskih bank na bančne depozite, ki se je zgodil po srečanju z bankirji. Danes te v Sloveniji niso več najnižje v Evropi, je poudaril. Ponovil je, da bo treba postrgati vse možne vire za zagotovitev ustrezne finančne konstrukcije za sanacijo in obnovo, pri čemer bodo po njegovih besedah z dividendno politiko pomagala tudi državna podjetja.
"Med 4,7 milijarde evrov, kolikor naj bi bilo neposredne škode, in 6,7 milijarde, kolikor naj bi namenili za obnovo in razvoj, torej dve milijardi, bomo vire iskali v zadolževanju," je dejal. Ena od oblik je zagotovo lahko izdaja dolgoročnih državnih obveznic, če bo to potrebno, ni pa to nujno, je poudaril.
Ocena škode
Po Golobovih ocenah bo prva uradna ocena škode znana v prihodnjih dneh. Doslej so dobili podatke od 110 občin, ki so sicer imele čas do 1. septembra, skoraj 70 te naloge še ni izpolnilo. "Podaljšali bomo rok, ampak to je res skrajni rok, do 5. septembra, do tedaj moramo imeti podatke. Šele takrat bomo lahko govorili o prvih predhodnih ocenah škode," je dejal in dodal, da imajo doslej s strani gospodarstva za 340 milijonov evrov vlog.
Posebej je opozoril na transparentnost porabe denarja in poudaril, da je v drugem interventnem zakonu jasna zaveza, da bo vsak evro, ki bo šel za intervencijo, sanacijo, obnovo in razvoj, javno razkrit. "Ne želimo, da bo kdorkoli špekuliral ali vnaprej razmišljal, da bi prišel do lahkega zaslužka," je dejal.
Klicni center za pomoč na številki 114 naj bi po Golobovih besedah začel delovati v sredo, vodil pa ga bo Andrej Šter.
Reforme
Glede aktualnih reform je pojasnil, da potekajo z enakim tempom: v zdravstvu reforma, ki ostaja ključna prioriteta vlade, teče naprej, kar se tiče prenove plačnega sistema v javnem sektorju pa so bila ta po njegovih besedah že večkrat prekinjena, zato verjame, da bodo znova stekla. Razhajanja so le, ali bodo tudi zaposleni v javnem sektorju razumeli, da so proračunske prioritete v letih 2023 in 2024 usmerjene k ljudem, ki so izgubili vse, je menil.
Ime novega ministra oz. ministrice za zdravje naj bi bilo znano konec meseca, se pa v četrtek sestane strateški svet za zdravstvo, na katerem bo predstavljena časovnica in ukrepi v naslednjih mesecih. Ukrepe, kot je poudaril, pripravlja "stroka, ne vlada, ko bo znano, kateri so ti ukrepi, ki bodo šli v izvajanje, bomo o njih obvestili javnost".
Tudi glede imena novega generalnega direktorja policije je dejal, da je razpis odprt, odločitev pa bo padla po končanem postopku na uradniškem svetu.
