Zaenkrat se ni še nihče pritožil

Agresivne hitrostne ovire: spraskan asfalt kaže, da je že več voznikov grdo nasedlo

Andraž Zupančič
6. 7. 2023, 06.13
Posodobljeno: 6. 7. 2023, 08.03
Deli članek:

Hitrost je večna težava cestnega prometa. A ne ubija samo hitrost, ko pravi eden od sloganov, ampak vozniki, ki vozijo prehitro tam, kjer to ni varno ali pa ne obvladajo ne vozila ne prometa. Za take pa so si v minulih desetletjih izmislili različne ovire, ki umirjajo promet. Te pa ne naletijo vedno samo na odobravanje.

Jure Kljajić
Hitrostne ovire zelo učinkovito zmanjšuje hitrost vozil.

Voznike je možno umiriti seveda na več načinov. Od bolj pogostega merjenja hitrosti in kaznovanja do različnih optičnih ali fizičnih ovir, ki prisilijo voznika, da upočasni vožnjo. Ena teh, ki je dejansko na delu 24 ur na dan, je tudi hitrostna ovira, ki ji ljudski jezik rad reče »ležeči policaj«. 

A kaj, ko je teh ovir ponekod enostavno preveč, marsikje imajo vozniki občutek, da so jih na ceste »nastreljali« dobesedno po občutku, najhuje od vsega pa je, da so različnih oblik in dimenzij. Da dejansko nikoli ne morete vedeti, ali je ne boste niti zares občutili ali pa vam bo dobesedno razpadel avtomobil.

Na mestni občini Ljubljana so povedali, da posebne evidence, kje imajo postavljene hitrostne ovire, ne vodijo, da pa jih postavljajo glede na različne kriterije. Od umirjanja hitrosti na lokacijah, kjer je večji delež pešcev, predvsem otrok, to je po navadi v bližini šol ali na šolskih poteh, do vstopov v območje za pešce ali kjer je potrebno zagotoviti počasno vožnjo vozil.

Meščani z nasprotnimi mnenji in željami

»S sprejetima prometno politiko in celostno prometno strategijo smo se zavezali k cilju da za pešce in kolesarje urejamo prostoru brez nepotrebnih horizontalnih in vertikalnih skokov in v gradbenem smislu je ena izmed ustrezna rešitev tudi ureditev prehodov za pešce ter kolesarje na dvignjenem vozišču oziroma na grbini,« so povedali na MOL.

Ponekod pa grbine postavljajo tudi na pobude občanov, a se tukaj, tako na MOL, pogosto srečujejo z nasprotujočimi mnenji in željami prebivalcev istega območja. Nekateri si hitrostne ovire želijo zaradi prepričanja, da bodo povečale varnost v prometu, nekateri pa jim nasprotujejo, ker po njihovem mnenju zaviranje vozil pred grbino, pospeševanje za njo in sama vožnja čez grbine povzročajo hrup ter slabšajo kakovost zraka.

Tudi mestni redarji nas opozorijo na lokacije, na katerih redno zaznavajo prekoračitve hitrosti, prav tako spremljajo in analizirajo pogostost nesreč ter predlagajo preveritev ustreznosti tehničnih ureditev ali pa predlagajo kakšen ukrep.

A tudi sami priznavajo, da dejansko same oblike hitrostnih ovir niti niso standardno določene: »Elementi, ki sodijo v sklop naprav in ukrepov za umirjanje prometa, so določeni v tehničnih specifikacijah za ceste. Glede oblike in trendov ni posebnosti, sledimo državnim pravilnikom urejanja.«

Rok Šavel
Sledi prehitrih voznikov na asfaltu niso nobena redkost.

Odškodninskih zahtevkov ni

Na mestnem redarstvu MOL pa pravijo, da tudi oni sledijo »viziji 0«, torej nič smrtnih žrtev in nič hudo telesno poškodovanih oseb zaradi prometnih nesreč v Sloveniji, in ker je hitrost izpostavljena kot največja nevarnost, so dolžni, da vse svoje odločitve in ravnanje usmerimo k njeni uresničitvi. »Poleg fizičnih ovir na umirjanje prometa poskušamo vplivati tudi z obveščanjem in ozaveščanjem, dogodki in kampanjami, rednim nadzorom, merilniki hitrosti in prikazovalniki. Gre za ureditve in ukrepe po celotnem mestu,« so še povedali. V ta sklop pa sodi očitno tudi vedno večje število merilnikov hitrosti, v Ljubljani imajo zdaj postavljenih 17 ohišij, v katere izmenično nameščajo merilnike.

Agresivne hitrostne ovire pa vseeno ostajajo težava večine voznikov. Na nekaterih je možno videti sledove »po bitki«, saj je asfalt okoli njih močno opraskan, kar pomeni, da je tam že kar nekaj voznikov grdo nasedlo s svojim vozilom. A kot pravijo na oddelku za finance in računovodstvo na MOL zaradi ovir niso dobili še niso dobili nobenih odškodninskih zahtevkov zaradi poškodovanja vozila. Verjetno res ne, ker ponekod teh ovir niti ne potrebujemo, saj so ceste tako uničene in nevzdrževane, da hitra vožnja niti ni mogoča, vozila pa se uničujejo kot po tekočem traku. 

Seveda pa po svetu preskušajo različne vrste hitrostnih ovir, v Španiji na primer so izumili oviro, ki se prilagaja hitrosti vozila. Ovire je napolnjene s posebno tekočino, ki se strdi, če prek zapelje vozilo s preveliko hitrostjo. Vozniki, ki vozijo s prilagojeno hitrostjo, bodo oviro komajda zaznali. A do serijske uporabe take ovire je seveda še dolga pot in bi prišle v poštev le v kakšni garažnih hišah in podobno, kjer ne bi bile preveč izpostavljene vremenu in drugim vplivom, na primer pluženju snega.

Vanesa Jaušovec
Pri nas imamo kar nekaj različno oblikovanih ovir. Ene so bolj prijazne, druge spet zelo agresivne.