Brezplačna kosila

Slavni chef Luka Jezeršek bi prenavljal sistem šolske prehrane

Žiga Kariž
24. 5. 2023, 06.13
Deli članek:

Koalicija, kot kaže, nima prave volje, da bi do začetka novega šolskega leta vsem šoloobveznim otrokom zagotovila brezplačen topel obrok.

Osebni arhiv
Luka Jezeršek je predlagal pilotski projekt, ki bi vključil šolo ali dve.

Sedem mesecev je minilo, odkar je Inštitut 8. marec s podporo 5000 volivk in volivcev v državni zbor vložil predlog zakona, ki bi brezplačno kosilo zagotovil vsem otrokom, ki obiskujejo osnovno šolo. A glede na to, da vse politične opcije, od Levice do SDS, zakon podpirajo, čudi počasna pot zakonskega predloga skozi parlamentarni postopek.

Javna razprava

Potem ko je zakon prispel v državni zbor, je preteklo več mesecev do prve obravnave. Po tem so se stranke koalicije dogovorile, da bo potrebna javna razprava, na kateri naj bi odgovorili na izzive, ki jih uvedba takega zakona prinaša. Odgovorili naj bi na vprašanja, katere obroke je država dolžna zagotavljati, zakaj plačevati obroke otrokom iz družin, ki so dovolj premožne, da lahko stroške obrokov poravnajo same, kako preprečiti, da bi se povečale količine zavržene hrane, kakšne bodo posledice širitev kuhinj, kje zagotoviti dodatno osebje, kako zagotoviti obroke za otroke, ki jim je predpisana dieta, ter ali med ponudnike šolske prehrane vključiti tudi zunanje izvajalce.

Od ministra do chefa

Predstavitev javnih mnenj je v državnem zboru potekala 9. maja, poleg predlagateljev zakonskega predloga pa so se je udeležili še minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, predstavniki političnih strank, predstavniki Zveze prijateljev mladine, Rdečega križa in Karitas, predsednica strateškega sveta za zdravo prehrano Nataša Fidler Mis, slišano pa je bilo tudi mnenje organizatorjev šolske prehrane, staršev otrok s celiakijo ter enega najbolj slavnih kuharskih šefov pri nas, Luke Jezerška.

Ministrovi izgovori

Za usodo samega zakona je bil zagotovo najbolj pomemben nastop ministra za vzgojo in izobraževanje, ki je povedal, da tudi na ministrstvu podpirajo idejo o brezplačnih kosilih za vse otroke, a je treba poskrbeti, da do uvedbe ne bi prišlo »prehitro«. Ponovil je že znane zadržke, kot so neprimerno opremljene kuhinje v nekaterih šolah in pomanjkanje kadra. Navedel je tudi podatek, da je na šolsko kosilo že danes prijavljenih kar 83 odstotkov vseh otrok ter da ima večina šol v kuhinjah zastarelo opremo. A glede na to, da se imajo že danes vsi otroci možnost naročiti na kosilo, se lahko vprašamo, kako je mogoče, da še nimamo sistema, ki bi to omogočal. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje smo povprašali, ali so morda poizvedeli, koliko otrok bi se dodatno prijavilo na kosila, če bi bila ta brezplačna, koliko časa potrebujejo, da bi lahko zakon izvedli, in koliko je možnosti, da bi zakon zaživel že v naslednjem šolskem letu, kot si želijo predlagatelji z Inštituta 8. marec in verjetno tudi cela kopica staršev. Odgovora do konca redakcije nismo dobili.

Črtomir Goznik
Ena glavnih dilem je, ali k nudenju šolskih kosil pripustiti tudi zunanje izvajalce.

Potrebovali bi vsaj dvig cenzusa

Poleg izgovorov ministrstva za vzgojo in izobraževanje smo slišali tudi mnenja humanitarnih organizacij, ki predlog pozdravljajo. Nina Zidar Klemenčič, predstavnica Zveze prijateljev mladine Moste-Polje, je povedala, da ima kar 73 odstotkov družin, ki so vključene v njihov program Veriga dobrih ljudi in katerih starši so zaposleni, težave s plačevanjem vseh nujnih rednih mesečnih obveznosti, ki se nanašajo na šolo, se pravi, plačevanjem obveznih vsebin, ki ne bi smele biti plačljive. »Starši odpovedujejo kosila, čeprav so kosila edina možnost toplega obroka, zlasti ko gre za tiste na robu revščine,« je povedala in dodala, da je prvi korak pred uvedbo brezplačnih kosil vsaj zvišanje cenzusa upravičenosti do subvencije za brezplačno kosilo, in sicer tako, da bi bili do subvencije upravičeni tudi otroci, katerih družine so uvrščene v peti in šesti dohodkovni razred.

Brez odgovora Roberta Goloba

O slednjem je z nami govorila tudi Nika Kovač z Inštituta 8. marec, ki je spomnila, da so na to temo že pred časom pisali predsedniku vlade Robertu Golobu in ga opozorili, da je trenutni sistem zasnovan tako, da pomaga vedno manj socialno ogroženim otrokom, a od njega niso prejeli odgovora. »Zaradi tega smo precej jezni in razočarani,« nam je dejala Nika Kovač. Precej nesočutno so se na njihov predlog odzvali tudi na ministrstvu za izobraževanje, kjer so izrazili mnenje, da bi morali tistim, ki prekoračijo cenzus, čeprav so na socialnem robu, pomagati humanitarne organizacije.

Med mnenji, ki so bila podana v okviru javne razprave, je bilo slišati tudi, da pri subvencioniranju kosil ne gre zgolj za to, da se otrokom zagotovi vsaj en topel obrok, ampak tudi, da se vsem zagotovi varno okolje, da se zmanjšajo socialna izključenost in razlike med otroki ter se prepreči neenakopravna obravnava otrok v času obveznega šolanja.

Luka Jezeršek za vpeljavo pilotnega projekta

Med tistimi, ki so podali svoje mnenje, je bil tudi eden najbolj znanih slovenskih chefov, Luka Jezeršek, ki se je predstavil kot strokovnjak na področju tehnologije velikih kuhinj, ki letno skuha kar 500 tisoč obrokov. Predlagal je, da bi v Sloveniji na primeru šole ali dveh izvedli pilotni primer, postavili centralno kuhinjo, ki bi oskrbovala šolo in njene »satelite«, v njej pa bi testirali vse ideje. Kuhinja bi morala biti tehnološko napredna, upravljati pa bi jo moral strokovno izobražen kader.

Raje hišnik kot kuhar

O tem, kako težko danes šole zagotovijo usposobljen kader za kuhanje obrokov, je spregovoril ravnatelj ene do slovenskih šol, in sicer je opisal svojo izkušnjo, ko je objavil razpis za kuharja: »Dobil sem eno prijavo, mladega kuharja, vendar ne na ta razpis, ampak na razpis za hišnika. Ko sem ga preusmeril, češ da imam razpis tudi za kuharja, pa za to ni bil pripravljen, čeprav bi ga vzeli tudi brez izkušenj.«

Negotova usoda

Zakon bo zdaj romal nazaj v poslanske klopi, na matičnem odboru bodo o njem razpravljali spet v začetku naslednjega meseca. A kot pravi Nika Kovač, med politiki ne čuti prave želje in energije, da bi zakon tudi dejansko sprejeli.