»Dovolj nam je. Z veliko angažiranostjo smo sodelovali pri oblikovanju nove kmetijske politike. Bili smo vključeni, toda zelo malo upoštevani,« je uvodoma poudaril predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved, ki je izpostavil, da so bili kmetje »žrtvovani za okoljske eksperimente aktivistov in uradnikov.« Kmet je po njegovih navedbah skozi stoletja in generacije skrbel za »naravo, okolje in obdelano krajino. Rezultat kmetovega dela so sedanje zeleno slovensko podeželje in blaginja slovenskih državljanov. Ne dovolimo, da se to uniči, saj poti nazaj ni,« je poudaril ter nato naštel osem zahtev. Kmetje zahtevajo:
- da nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja;
- revidiranje, ponovno proučitev in zmanjšanje območij Natura 2000;
- izvajanje podnebnih okoljskih ukrepov, zapisanih v strateškem načrtu skupne kmetijske politike na način, da so dostopni kmetu, uporabni, izvedljivi ter trajnostni;
- jasne in enostavne pogoje izvajanja ter administrativno nezahtevne ukrepe;
- da je prehranska varnost Slovenije prioriteta in ne sme biti podrejena okoljevarstvenim avanturam;
- stop novim davkom;
- uskladitev vseh neposrednih plačil in ostalih sredstev z inflacijo;
- da se kmetijstvu namenjena sredstva skupne kmetijske politike v celoti obdržijo v kmetijstvu oziroma kmetijskem sektorju
Medved je še poudaril, da za protestom ne stoji nobena politična stranka, njegov namen pa je zastopati interese kmetov. Te zahteve bodo poslali vladi, predsednici Nataši Pirc Musar in vsem pristojnim ministrstvom. Po navedbah Medveda imajo 10 dni roka, da zadeve začnejo reševati, sicer bodo kmetje svoje proteste začeli stopnjevati. Kako bo videti to stopnjevanje? Po besedah Medveda se bodo začeli protesti približevati Ljubljani, pri čemer nič ni izključeno.
Kupujte lokalno
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič je poudaril, da si niso »mislili, da bodo morali s takim zahtevami iti pred slovensko javnost 450 let po znamenitem slovensko-hrvaškem kmečkem uporu in ob 30-letnici slovenskega kmečkega štrajka [...], ko smo zaprli vse slovenske meje.« Situacija je po njegovih besedah tako kritična, da so v to primorani. »Te naše zahteve se tičejo nacionalnega interesa, interesa vseh Slovencev, slovenske države kot take,« je poudaril ter dodal, da vse državljane in potrošnike pozivajo, naj jih podprejo s kupovanjem slovenske, lokalno pridelane hrane ter se o tem, »katera je ta hrana,« natančno podučijo in ne nasedajo drobnemu tisku.
Alenka Marjetič Žnidar iz Zadružne zveze Slovenije je po poročanju STA izpostavila, da so slovenske kmetije tiste, zaradi katerih je slovensko podeželje poseljeno, obdelano, slikovito in socialno varno, naša država pa prehransko varnejša. »Z vsako ukinjeno kmetijo, z vsakim izgubljenim mladim prevzemnikom izgubljamo vse našteto,« je opozorila.
Izjavi kmetov je prisluhnila tudi pristojna ministrica Irena Šinko, ki je poudarila, da so na kmetijskem ministrstvu ves čas v stiku z nevladnimi in ostalimi organizacijami. »Kmetje vedo, da smo na njihovi strani, da poznamo njihove zahteve, ampak vse niso rešljive čez noč,« je dejala po poročanju STA.
Po ministričinih besedah se zavzemajo za strožje varstvo kmetijskih zemljišč, prav tako je prepričana, da je treba iti pri določenih okoljskih ukrepih kmetom naproti. »Na različnih področjih so dogovori možni,« je prepričana Šinko. Je pa dodala, da vse ni v rokah kmetijskega ministrstva, ampak se je treba pogovoriti tudi z drugimi resorji.
Sindikat kmetov Slovenije sicer današnji opozorilni protestni shod načrtuje ob 13. uri na več lokacijah po Sloveniji. Kmetje so se v prestolnici s traktorji pred parlament pripeljali že ob 12.30 uri, nato so pot nadaljevali na lokacijo protesta, saj ne želijo povzročati gneče v času, ko se bodo ljudje odpravili iz služb.
Galerija
Poglej vse fotografije (16)
