"Prihodnost bo solidarna ali pa je ne bo"

Maljevac dobil zeleno luč pristojnega odbora

R.T./STA
13. 1. 2023, 10.43
Posodobljeno: 13. 1. 2023, 12.02
Deli članek:

Hrbtenico javnega stanovanjskega sistema vidi v stanovanjskih skladih. Za gradnjo solidarne družbe je treba vzpostaviti močno in javno mrežo storitev dolgotrajne oskrbe, spodbujali bodo tudi lastništvo zaposlenih v podjetjih, je dejal.

Marko Vavpotič / M24
Simon Maljevac

Pred pristojnimi delovnimi telesi državnega zbora odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide se je predstavil Simon Maljevac, kandidat za ministra za solidarno prihodnost, ki od nastopa aktualne vlade deluje kot državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Odbor je predstavitev ocenil kot ustrezno. Za je glasovalo devet članov odbora, proti jih je bilo pet.

Tri ključna delovna področja

Maljevac je uvodoma dejal, da je vlada z ustanovitvijo ministrstva za solidarno prihodnost dala jasno sporočili, da morajo v ospredje dati tudi dolgotrajno oskrbo, stanovanjsko politiko in ekonomsko demokracijo, kar so tri ključna delovna področja novega ministrstva.

2000 stanovanj letno

Na področju stanovanjske politike je treba razviti in okrepiti mrežo javnih najemnih stanovanj, ki bodo dostopna, kakovostna in varna, saj trg tega ne zagotavlja, je pojasnil. Politike na tem področju po njegovih besedah niso bile razvojno usmerjene, še redkeje pa podprte z ustreznimi finančnimi viri. Opozoril je tudi, da se nacionalni program na tem področju ni izvajal.

Kot je napovedal, bodo v okviru novega ministrstva do konca mandata oblikovali stabilen in robusten sistem, ki bo v prihodnjem letu lahko zagotovil 1000 stanovanj, do konca mandata pa 2000 stanovanj letno, je dejal Maljevac. Zavezal se je tudi, da bodo pred iztekom nacionalnega stanovanjskega programa leta 2025 pripravili novega.

Še letos pa bodo po njegovih napovedih pripravili ukrepe na področju kratkoročnega turističnega oddajanja stanovanj, ki je vplivalo na dvig cen in manjšanje ponudbe najemnih stanovanj predvsem v mestih. Do konca mandata bodo uredili področje minimalne dolžine najemne pogodbe, regulacije najemnin in učinkovitejšega reševanja sporov, je še dodal.

Marko Vavpotič / M24
Simon Maljevac

Dodatno financiranje

Na področju dolgotrajne oskrbe so po njegovih besedah ključne sistemske rešitve na ravni države. Napovedal je spremembe sprejetega zakona o dolgotrajni oskrbi, saj da je ta neizvedljiv, predvsem zaradi nejasno določenih splošnih pogojev za pridobitev pravice do dolgotrajne oskrbe. S prenovo zakona morajo po njegovih besedah zagotoviti tudi širši nabor kadra za izvajanje dolgotrajne oskrbe ter drugače opredeliti storitve.

Napovedal je tudi zagotovitev dodatnega financiranja dolgotrajne oskrbe in vzpostavitev informacijskega sistema. Kot je poudaril, je nujna krepitev javne mreže dolgotrajne oskrbe s ciljem zagotavljanja storitev vsem državljanom, predvsem pa je treba zagotoviti starejšim, da ostanejo čim dlje doma.

Po podatkih iz leta 2019 je 70.000 Slovencev prejemalo storitve dolgotrajne oskrbe; celotni izdatki takrat so znašali 1,3 BDP oziroma 617 milijonov evrov. Avstrija temu namenja 1,8 BDP, evropsko povprečje je 1,6, je pojasnil.

Spodbujanje lastništva zaposlenih

Na področju ekonomske demokracije pa je po njegovih besedah cilj vključevati državljane v proces sprejemanja odločitev s spodbujanjem lastništva zaposlenih. Podjetja v lasti zaposlenih so bolj družbeno odgovorna, bolj vključujoča, bolj trajnostna in bolj učinkovita, je dejal.

Kot je pojasnil, pri tem ne bo obveze, ampak želijo s sprejemom ustrezne zakonodaje in ustanovitve podpornih institucij omogočiti porazdelitev lastništva kapitala in odločitvenih pravic v tistih podjetjih, ki bodo to prepoznala kot dodano vrednost zase in za svoje zaposlene.

"Prihodnost bo solidarna ali pa je ne bo," je predstavitev zaključil Maljevac.

Vprašanja poslank in poslancev

Odgovarjal je tudi na vprašanja poslank in poslancev. Na vprašanje Karmen Furman iz SDS, kdaj bo zaživel zakon o dolgotrajni oskrbi, je spomnil, da novela zakona, potrjena na novembrskem referendumu, prelaga izvajanje zakona s 1. januarja 2023 na 1. januar 2024. Tega se bodo po njegovih zagotovilih držali.

Ko ga je Anja Bah Žibert opomnila na izjavo ministra za delo, družino in socialne zadeve Luke Mesca, da ministrstva za solidarno prihodnost ne bo, je Maljevac pojasnil, da je to dejal, ker se je blokiral zakon o vladi.

Na vprašanje več opozicijskih poslancev, kakšen bo sistemski vir financiranja dolgotrajne oskrbe, pa je odgovoril, da so v načrtu za okrevanje in odpornost že podane "neke zaveze", medtem ko za podrobnejšo izvedbo potekajo pogovori z ministrstvom za finance.

Tudi vprašanje kadrov v dolgotrajni oskrbi, ki so ga izpostavljali v SDS, so že začeli reševati, je zagotovil. Pri tem intenzivno sodelujejo s Skupnostjo socialnih zavodov Slovenije.

Glede lokacij novih stanovanj je navedel Ljubljano, Maribor, Novo Gorico, Novo mesto, Radlje, Jesenice. In dodal, da je seznam usklajen s stanovanjskim skladom.