Seznam intervjujev v času predvolilne kampanje
21. oktober – portal Domovina
2. oktober – tednik DružinaOd maja do začetka volilne kampanje
12. september – TV Slovenija
11. september – Štajerski val
9. september – Radio Maribor
30. avgust – Il Picolo
27. avgust – Nacional
12. avgust – Andolo Agency
4. julij – Politika
24. junij – RTV Slovenija
7. junij – Albanian Post
15. maj – Novice Svet24
11. maj – Hayat TV
7. maj – Večer
3. maj – Der Spiegel
Predsednik republike Borut Pahor je v času svojih dveh mandatov na čelu države izjemno ponosen, da je skrbno izbiral besede, ki jih je namenjal širši javnosti.
Manj kot 24 ur pred zaključkom predvolilne kampanje pred prvim krogom predsedniških volitev pa je bil v petek objavljen intervju na spletnem portalu Domovina, v katerem je Pahor prvič do zdaj zelo neposredno zavrnil očitke javnosti in strank z levega političnega pola, da je predsednik Janeza Janša v času vodenja prejšnje vlade uzurpiral oblast.
»Vendar pa moram reči, da se je v času covidne krize o vseh stvareh poskušal posvetovati, upoštevati različna mnenja. Pri nas nismo razglasili izrednih razmer. Vladanje z odloki namesto z zakoni pa je bila stvar, ki smo jo vsi skupaj prepozno ugotovili. Žal mi je, da do tega zavedanja nismo prišli prej. Celo vrsto stvari smo postavili na pravne podlage, tako da ni bilo nobene uzurpacije oblasti,« je v intervjuju, ki je bil na spletni strani Domovina objavljen 18 ur pred začetkom volilnega molka, dejal predsednik republike.
Prvi del obsežnega intervjuja je bil objavljen v četrtek, drugi z naslovom »Borut Pahor: Janez Janša se je v času covidne krize o vseh stvareh skušal posvetovati in upoštevati različna mnenja, ni bilo nobene uzurpacije oblasti« pa v petek zjutraj. Ob tem je zanimivo, da je v zavihku intervjuji na spletni strani predsednika republike objavljena povezava in vsebina le prvega dela pogovora za Domovino. Intervju je imel sicer skupno slabih 30 tisoč znakov.
O uzurpaciji oblasti, ki je ni bilo
Gremo po vrsti. »Vladanje z odloki namesto z zakoni je bila stvar, ki smo jo vsi skupaj prepozno ugotovili,« je skoraj neverjetna izjava predsednik republike.
Ob tem se postavlja vprašanje, kdo so »vsi skupaj«. Že pol leta po izbruhu epidemije so takratne opozicijske stranke LMŠ, SD, SAB, Levica in poslanska skupina nepovezanihvložile zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora o razmerah v državi. V zahtevi so opozorili na ustvarjanja izrednih razmer dolgotrajno in sistematično, ob tem pa izpostavili problem vladanja z odloki.
Da je vladanje z odloki protiustavno, kot je nato leta 2021 ugotovilo ustavno sodišče, je kasneje opozarjalo tudi več pravnih strokovnjakov, med drugim predsedniška kandidatka Nataša Pirc Musar, ki se je na nedeljskih volitvah uvrstila v drugi krog.
Med drugim so prav zaradi uzurpacije oblasti, pritiskov na medije, predvsem Slovensko tiskovno agencijo, kadrovske zamenjave na Nacionalnem preiskovalnem uradu, pritiski na tožilstvo in tako naprej skoraj dve leti v času vlade Janeza Janše potekali petkovi protesti pred slovenskim parlamentom.
Opozorila iz Evrope
Jeseni leta 2021 je v Slovenijo prišla posebna misija Evropskega parlamenta, ki je preverjala stanje na področju pravne države, svobode medijev in boja proti korupciji. V misiji je sodelovalo sedem poslancev iz odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, po eden iz vsake politične skupine, ter poslanec iz odbora za proračunski nadzor.
Evropski parlament je decembra lani sprejel resolucijo o Sloveniji, v kateri je izrazil »zaskrbljenosti zaradi prakse vladanja z odloki in glede sorazmernosti izrednih ukrepov, ki se sprejemajo zaradi pandemije covida-19,« je poročala Slovenska tiskovna agencija.
Posredna podpora »neodvisnemu« Logarju
Medtem ko so predsedniku republike stranke levega političnega pola in del civilnih organizacij predsedniku republike med Janševim vodenjem vlade večinoma očitale, da se ob kršitvah in pritiskih na neodvisne institucije ni oglasil, je predsednik republike z navedbami v intervjuju za Domovino poskušal predsedniškemu kandidatu Anžetu Logarju pritrditi glede njegove neodvisnosti.
Največji očitek v javnosti na Anžeta Logarja je v času predvolilne kampanje letel na njegovo domnevno neodvisnost, saj gre za nekdanjega zunanjega ministra v prejšnji vladi Janeza Janše, aktualnega poslanca SDS in predsednika sveta SDS. Če Janša ni uzurpiral oblasti, tudi Logar ni mogel sodelovati pri njej.
Milo rečeno, vsaj neokusno je, da je odhajajoči predsednika dan pred volilnim molkom dal intervju, v katerem govori o strankarskem šefu domnevno neodvisnega predsedniškega kandidata.
Ob tem se postavlja vprašanje, zakaj tega ni storil pred tem, ko so mu številni očitali, da bi se moral oglasiti, ali pa po zaključku drugega kroga predsedniških volitev.
