Nekateri starši implementacijo kodeksa oblačenja v šolah pozdravljajo, nekateri od njih pa so zaradi posega v otrokovo svobodo odločanja o oblačilih, ki jih bo nosil, zadržani. Iz debate na to temo, ki teče na Facebooku in Tviterju, je moč razbrati, da so navodila o opravi šolarjev že podali na Osnovni šoli Danile Kumar v Ljubljani. Razredniki omenjene šole naj bi učencem dali ustna priporočila, naj nosijo majice, ki sežejo čez popek, kratke hlače pa naj ne bodo prekratke, segajo naj do kolen. Vsaj tako so na družbenih omrežjih poročali starši nekaterih otrok, ki to šolo obiskujejo.
Od srednjih šol pa naj bi v oblačenje posegla Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana. Od tu so nam sporočili, da so na učiteljski konferenci res sprejeli predlog, da se v hišni red k pravilu o disciplini in redu doda tudi del o vedenju in oblačenju, ki pa je zelo splošen, ne nalaga nič konkretnega, ne zapoveduje ali prepoveduje določenih oblačil, niti sankcij: "Dijaki se pri šolskih in izvenšolskih dejavnostih vedejo in oblačijo okolju primerno," je zapisano.
Ravnateljica omenjene gimnazije Lidija Žigon je ob tem izpostavila, da niso postavljali kodeksa, pravil, kaj je prav in kaj ne, "pač pa smo dijakinje in dijake pozvali, da sami razmislijo, kaj je za kakšno priložnost primerno. Prav tako se nismo pogovarjali o nikakršnih sankcijah ali posledicah," so njene besede.
Poudarila je, da se je o tej temi, o kateri je "naša družba bolj ali manj tiho, nujno pogovarjati. Ker smo gimnazija, se nam zdi prav, da se z dijakinjami in dijaki poleg vseh drugih tem, pogovarjamo tudi o tem."
"Ni več srednji vek"
Začudilo jih je, kako je ob tem završalo v javnosti. Ta je njihovo potezo ostro obsodila predvsem na družbenih omrežjih. "Že po prvem šolskem dnevu je završalo na Tviterju. Pojavila so se različna mnenja. Prevladala so nasprotovanja poseganja na to področje, zraven pa se je pomešalo še mnogo drugega na skrajno neprimeren način. V te razprave ne nameravam posegati, ne morem pa verjeti, da moram pojasnjevati razgovor o temi, ki se mi zdi povsem normalen in vem, da ga izvajajo tudi v mnogih drugih šolah," je sklenila Lidija Žigon.
Na Tviterju je gimnazijo napadla predvsem Čezvesoljska Zombi cerkev blaženega zvonjenja, ki je zapisala: "Na Gimnaziji Jožeta Plečnika so izjavili, naj šolarji hodijo v šolo primerno oblečeni. Dejali so, da to velja predvsem za učenke! Jim boste lahko razložili, da ni več srednji vek, ko lahko ženskam ukazujejo, kako morajo biti oblečene," so zapisali in dodali, da je, kako je kdo oblečen, popolnoma njegova stvar. "Nihče se nima v to kaj vtikati, niti ni zakonodaje, ki bi to omogočala. Šole so javne, ne zasebni prostori, ki bi lahko omejevali vstop s predpisanimi oblačili. Nikakor pa ne smejo diskriminirati po spolu. To je kaznivo," so bile njihove besede.
Spet drugi so odločitev šole komentirali z besedami, da je šola vzgojna ustanova in da ni "nič narobe, če se pogovarjajo o primernih oblačilih za različne priložnosti. Ne verjamem, da je karkoli komu kaj prepovedal, ali sankcioniral."
Ena do nekdanjih dijakinj, ki je s šolanjem na omenjeni gimnaziji zaključila lani, nam je povedala, da so profesorji nemalokrat na neprimerne načine komentirali oprave dijakov. "Ker pa imajo oni precej večjo moč od nas, učencev, si nekatere moje bivše sošolke niso upale spregovoriti, zato njihove zgodbe predajam kar sama, tudi nekaj lastnih izkušenj kot bivša dijakinja Gimnazije Jožeta Plečnika."
Obleka je vstopnica v razred
Po njenih besedah je ena od profesoric (njeno ime hranimo na uredništvu) ob koncu lanskega šolskega leta dve dekleti okarala, da "sta oblečeni tako neprimerno, da se naslednjič v enakih oblačilih ne bosta smeli udeležiti njene ure. Naj omenim, da sta pri temperaturi 32 stopinj Celzija nosili 'trenirka' kratke hlače, ki so zagotovo zakrile vse, kar je potrebno. Prav tako je med razredno uro vsakič znova in znova poudarjala, da nas bi moralo biti sram, ker takšne prihajamo v šolo in da naj se začnemo malo spoštovati," prenaša njene besede.
Najbolj udarna izjava omenjene profesorice je bila po oceni mlade bralke, ko je na eni od razrednih ur puncam dejala, da "če bi bila ona fant, bi jih tudi naskočila. Poleg tega je pogosto pred celotnim razredom izpostavljala dekleta, ki po njeno niso bila primerno urejena. Tudi nekdo iz vodstva šole (ime hranimo na uredništvu), je pred celim razredom izpostavil dve dekleti, z besedami, naj se takoj zakrijeta," poroča nekdanja srednješolka.
Šteje naličene punce
Omenja še eno profesorico, ki je večkrat komentirala njen videz. "Med drugim mi je rekla, da da sem dovolj lepa in luštna, da mi ni treba oblačiti takšnih oblek. Naj pojasnim, da sem nosila majico s kvadratnim izrezom, brez dekolteja, le globljim izrezom na vratu. Ta ista profesorica je pogosto komentirala tudi ličenje deklet. Eni od sošolk je celo razkrila, da šteje, koliko punc ima pobarvane nohte in umetne trepalnice. Enkrat je pred celim razredom izpostavila dijakinjo, da je grda, ker si je tako obrobila ustnice, drugo sošolko pa je sredi pisnega preizkusa zmotila in ji ukazala, naj se nemudoma pokrije. Enega od sošolcev je v toplejšem vremenu poskušala fizično sleči iz jopice, ker je bilo za njene pojme prevroče, ker pa ji je fant odločno nasprotoval, je to le še verbalno izpostavljala.”
Kdo uči mlade?
Dekle, ki se je z nami povezalo, je izpostavilo še en sporen dogodek. Po njenem pričevanju so v prejšnjem šolskem letu eno celo šolsko uro posvetili splavu. Ena od profesoric je na njej razlagala, "kako dobra ideja je prepoved splava. Prepričana sem, da je bila ravnateljica seznanjena z njenimi ‘podvigi’, tak človek pa nima nikakršne pravice poučevati v nobeni šoli," so bile besede nekdanje gimnazijke.
Svoje misli je za naš medij zaključila z besedami, da je pomembo, da se "tako velike stvari rešujejo sproti in da se v dijaški skupnosti ustvari varno okolje za vse dijake, da bodo lahko brez strah delili moralno vprašljive izkušnje. Zares si moramo zastaviti vprašanje, kdo je zaposlen v javnih ustanovah, saj - sodeč po izjavah - gre najverjetneje za ljudi, ki bi imeli težavo ločiti med napadalcem in žrtvijo posilstva. Trdo stojim za vsem izrečenim," je svoje misli dijakinja strnila na koncu.
Pogovorila se bo z vsemi
Vodstvo Gimnazije Jožeta Plečnika smo soočili z dekletovimi besedami, ti so se nanje tudi odzvali. Povedali so, "da obžalujejo, da so bila dobronamerna opozorila dijakom glede oblačenja razumljena kot omejujoča. Tega nikakor ne želimo, saj razumemo, da je mladost čas in prostor kreativnega raziskovanja in učenja - tudi varnega učenja na napakah. Verjamemo, da bomo v sodelovanju - dijaki, starši in šola - našli skupno pot, kjer bo dovolj prostora za kreativnost mladih, a hkrati tudi za postopno približevanje splošnim družbenim smernicam, ki jih mladi seveda preizprašujejo in spreminjajo, kakšno pa bodo morda na pragu odraščanja tudi prejeli in sprejeli," je v imenu gimnazije povedala ravnateljica Lidija Žigon.
Glede konkretnih dogodkov, o katerih priča nekdanja dijakinja, pa se ravnateljica ni mogla opredeliti konkretneje: "Izjave težko komentiram, ker z njimi nisem seznanjena. Se bomo pa v kolektivu o tem pogovorili. Vedno poudarjam in pričakujem od profesorjev spoštljivo komunikacijo z dijaki in starši. Pogovorila se bom tako s predstavniki dijakov kot tudi z učiteljskim zborom ter prisluhnila pobudam staršev, saj želimo pristopiti k vprašanjem odraščanja konstruktivno, podporno in v dobro dijakov. Za vse pobude smo vedno odprti in hvaležni," je zaključila.
Neprimerna oprava mladih v šoli je stalnica
Ajda Erjavec, predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije, je nekoliko podrobneje orisala situacijo in povedala, da v osnovnih in srednjih šolah neredko srečujejo otroke in mladostnike, "ki niso oblečeni primerno - včasih z vidika funkcije, včasih z vidika bontona. Med šolami se pojavljajo razlike v navadah oblačenja in pojavnosti problematiziranja. Tudi učitelji so na to različno občutljivi," je sporočila.
Povedala je, da na nekaterih šolah morda niti ne zaznavajo potrebe po uvajanju pravil na tem področju, "medtem ko so pravila glede oblačenja oz. urejenega videza drugod utečen del šolske kulture. Imamo pa svetovalni delavci zelo različna stališča glede tega, kako pristopiti k vprašanju (ne)primernosti oblačil – ni pa nobenega dvoma glede tega, da je včasih za korist otrok potrebno in koristno, da jih kdo v šoli opomni na pomen (njihove izbire) obleke v različnih družbenih kontekstih. Vseeno pa je to precej spolzek teren oz. poseg v osebne izbire otroka/družine – še posebej, če pravila (ne)dovoljenega niso jasna in zapisana. Mladostniki so vseeno v najbolj občutljivem obdobju in jih lahko kritika izgleda izjemno prizadene, sploh v okolju pomembnih vrstnikov. Z opozarjanjem na njihov izgled oz. kritiko njihove izbire oblačil moramo zatorej v šoli ravnati posebej previdno," je izpostavila Erjavčeva.
Priporočila je, da v kolikor se na šoli vsesplošno pojavlja problematiziranje načina oblačenja učencev/dijakov in se strokovni delavci odločijo za uvedbo pisnih pravil na tem področju, "je vsekakor zaželeno, da k sooblikovanju povabijo tudi učence/dijake in starše – in do neke mere demokratizirajo proces. V vsakem primeru pa je pomembno, da so končna pravila karseda jasna in argumentirana, ter da se jih drži tudi šolski kader."
Pri tem poudarja, naj bodo oblačila otrok in mladostnikov v prvi vrsti funkcionalna; vsaj v času, ko so v šoli. Pri tem pa lahko vztrajajo tako starši, ki nakup teh oblačil financirajo, kot tudi javni šolski prostor, je sporočila v imenu društva.
Uniforme bi lahko razbremenile napetosti
Osebno je naklonjena uvedbi uniform oz. šolskih oprav, ker bi to šole razbremenilo mnogih nepotrebnih nesporazumov. Bi pa odločanje o uvedbi dogovorjenih oprav moralo teči prostovoljno in samo v tistih vzgojno-izobraževalnih zavodih, kjer je dozorelo, da so pravila oblačenja potrebna, je dodala.
V tem primeru priporoča, da uvajanje v to spremembo predstavlja kar demokratični projekt šole, ki določi vse od robnih pogojev (tj. funkcije šolskih oblek) oz. ideje do izvedbe. "V teh časih bi to znalo imeti zelo povezovalne učinke za vzgojno-izobraževalne zavode – in to je v tem trenutku bolj potrebno kot problematiziranje osebnih izbir. Iskanje skupne identitete, medsebojno usklajevanje želja, pričakovanj in zmožnosti, sprejemanje skupnih odločitev o podobi šolske skupnosti ter potencialno spreminjanje že sprejetih pravil – vse to pa so zelo dobre in konkretne vaje za spodbujanje aktivnega državljanstva." je za konec poudarila Ajda Erjavec.
