To ni nemogoče, saj se odnos do hrane spreminja, so ugotavljali sogovorniki okrogle mize na temo zmanjševanja izgub, ki so jo danes pripravili v okviru mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra.

Tadeja Kvas Majer z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je povedala, da so na ministrstvu pripravili strategijo z naslovom Spoštujmo hrano, spoštujmo planet, ki naslavlja celotno prehransko verigo s ciljem, da izgubimo čim manj hrane, k zmanjšanju teh količin pa lahko prispeva vsak v prehranski verigi.

Hrana pristaja v smeteh tudi zaradi nepravilnih oblik, ostaja na njivah zaradi tehnologije in naravnih nesreč, zaradi slabe distribucije in predelave. Pri slednji je odpade osem odstotkov, 30 odstotkov zaradi preobilnih obrokov, v trgovini 11 odstotkov. Sicer pa odpadna hrana, tako Kvas Majerjeva, kaže na naš odnos do hrane, saj je dosegljiva na vsakem koraku.

Povedala je še, da skupaj z drugimi ministrstvi in interesnimi združenji pripravljajo tudi večletni akcijski načrt za zmanjšanje zavržene hrane, ki naj bi ga vlada začela obravnavati aprila. Opozorila je, da lahko darovalec za podarjeno hrano koristi davčno olajšavo, ne plača davka na dodano vrednost do dveh odstotkov letnega prihodka.

Ministrstvo, ki je organiziralo okroglo mizo, bo pripravilo tudi spletno platformo za ozaveščanje s praktičnimi napotki, kako ravnati s hrano. Že zdaj pa ponujajo priporočila, kako zmanjšati količino odpadne hrane v vsakdanjem življenju, o načrtovanju obrokov, o pravilnem shranjevanju in poznavanju datumov na živilih ter o rokih uporabe.

odpadna hrana
Profimedia
Hrana pristaja v smeteh tudi zaradi nepravilnih oblik, ostaja na njivah zaradi tehnologije in naravnih nesreč, zaradi slabe distribucije in predelave.

Izboljšuje se odnos do hrane, količina na krožniku ni več tako pomembna

Martin Jezeršek iz Gostinstva Jezeršek je pojasnil, da imajo pri njih za hrano trajnostno poslovno strategijo, zavržejo pa je 21 odstotkov. Velika težava so predvsem dogodki, kjer ostaja največ hrane, zato si prizadevajo ozaveščati tako naročnike kot udeležence - prve tako, da ne naročajo na pamet in preveč, druge tako, da se prijavijo na dogodek oziroma odpovedo udeležbo.

Povedal je tudi, da se spreminja oziroma izboljšuje odnos do hrane, da količina na krožniku ni več tako pomembna, opozoril pa, da nimamo ustrezne infrastruktura za ravnanje s presežno hrano, saj jo iz trgovin in prehranskih obratov odnašajo prostovoljci, medtem ko nam odpadke odvažajo poklicne ekipe.

Zdenko Podlesnik iz Zveze Lions klubov, distrikt 129, je predstavil njihov projekt donirane hrane. Lionsi že deset let podarjajo hrano v približno 30 krajih, pri tem sodeluje 117 trgovin na čelu z vsemi največjimi trgovskimi družbami. Lani so podarili več kot tisoč ton zbrane hrane, kar je pol kilograma na Slovenca. Pri tem sodelujejo s centri za socialno delo, Karitasom in Rdečim križem, dnevno oskrbijo od 400 do 500 oseb. "Napredek je očiten, saj smo pred desetimi leti zavrgli 80 kilogramov hrane, zdaj je te precej manj," je poudari Podlesnik. Po njegovem sta vzroka za zavrženo hrano predvsem prevelike oči in slabo načrtovanje.

Vodja zagotavljanja kakovosti in odgovornega vodenja pri Hoferju Bor Trček pa je pojasnil, da morajo trgovci pametno načrtovati že naročila hrane, ter da je pri njih zavržejo zelo majhen del. Ob tem kupce tudi ozaveščajo, da je hrana, ki ji je uradno potekel rok uporabe, še lahko užitna, svetujejo pa jim tudi, kako ravnati z živili, da bodo uporabna dalj časa.