Zdravstvo

Bodo milijoni evrov po novem zakonu res sledili pacientu?

Dženana Kmetec
23. 8. 2022, 17.03
Posodobljeno: 23. 8. 2022, 17.09
Deli članek:

V nekaterih primerih celo večletno čakanje na preglede v specialističnih ambulantah, pomanjkanje kadra, neustrezno plačevanje (opravljenih) storitev, nepravičen sistem nagrajevanja zaposlenih in številne druge anomalije so jasen kazalec alarmantnega stanja slovenskega zdravstvenega sistema.

pexels
Zakona o ukrepih za zagotovitev stabilnega delovanja zdravstvenega sistema je bil sprejet prejšnji mesec.

Novi zakon, sprejet prejšnji mesec, naj bi zagotovil stabilnost sistema, za kar bodo po ocenah porabili okrog 200 milijonov evrov. Cilj je do marca 2023 pridobiti podatke o stanju, sposobnosti oziroma zmogljivosti zdravstva in na podlagi tega pripraviti spremembe standardov in normativov. »Ob tem pa pacienta postaviti na prvo mesto in tudi denar mora slediti pacientu,« pravijo na ministrstvu za zdravje.

Novo vodstvo zdravstvenega ministrstva na čelu z ministrom Danijelom Bešičem Loredanom je zelo hitro po nastopu funkcije pripravilo predlog Zakona o ukrepih za zagotovitev stabilnega delovanja zdravstvenega sistema. Kljub nekaterim izraženim pripombam in pomislekom je bil zakon sredi julija sprejet.

Težave se zadnja leta le še stopnjujejo ...

Težave slovenskega zdravstvenega sistema so se z epidemijo koronavirusa le še potencirale. Kot so v argumentaciji predloga zapisali na ministrstvu za zdravje, se je neučinkovitost potencirala do te mere, da je v zadnjih dveh letih sistem povsem izčrpan (zlasti kadrovske zmogljivosti) in je prišel do roba zloma.

Cilj novosprejetega zakona je jasen: stabilizirati zdravstveni sistem in mrežo ter pacientom, ki čakajo prek dopustne čakalne dobe, zagotoviti primerno zdravstveno obravnavo. S pomočjo tega naj bi dobili podatke o izkoriščenosti, predvsem z vidika obremenitve zaposlenih. Odpravili naj bi tako organizacijske slabosti kot nerazumno dolge čakalne dobe.

Med začasnimi ukrepi so določili tudi začasno povečanje obsega programa zdravstvene dejavnosti, da bi tako skrajšali čakalne vrste. Spreminja se upravljanje v bolnišnicah (sveti zavodov), koncesije, ki se iztečejo v obdobju veljavnosti tega zakona, pa bodo podaljšali za dve leti.

Postopek dogovarjanja neučinkovit in predolg

Cena in obseg programa storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja sta do zdaj temeljila na dogovarjanju in urejanju pogodbenega odnosa med plačnikom, torej Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), in izvajalci storitev. Na ministrstvu pravijo, da je bil takšen način popolnoma neučinkovit: »Čeprav se uporablja termin dogovarjanje, se partnerji v procesu praviloma dogovorijo s konsenzom le glede manjšega števila predlogov, vse pomembne odločitve pa – včasih tudi namenoma – prepustijo vladi Republike Slovenije.«

Tudi čas dogovarjanja je bil predolg, kar je za izvajalce pomenilo negotovost. Javne zdravstvene zavode in zasebnike s koncesijo pri urejanju odnosov z ZZZS zastopa Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije. Skupaj z ministrstvom in Zdravniško zbornico Slovenije so se dogovarjali o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za naslednje leto in oblikovali cene programov.

Pri tem so konstantno nastajale težave, o odprtih vprašanjih je v okviru arbitraže odločala vlada. Slednja (oziroma ministrstvo za zdravje) ima po novem zakonu pri odločanju o obsegu in ceni programov več pooblastil. Na ZZZS menijo, da je bil do zdaj veljavni sistem dogovarjanja dober, zato so predlagali, da se ohrani.

Past zakona: kader iz bolnišnic bi lahko odhajal v zdravstvene domove

Glede na dodatno nagrajevanje na primarni ravni je ZZZS opozoril na možnost odliva kadra iz bolnišnic na primarno raven. Menijo, da bi lahko z organizacijskimi ukrepi povečali storilnost obstoječega kadra in razbremenili zdravnike. Po njihovem bi bilo bolj smiselno preveriti potrebe pri izvajalcih zdravstvenih storitev in presoditi tveganje dodatnega odliva negovalnega kadra s sekundarne ravni.

sta
Glede na dodatno nagrajevanje na primarni ravni ZZZS opozorja na možnost odliva kadra iz bolnišnic na primarno raven.

Predlagajo spremembo plačnega sistema, ki bi tudi v javnih zdravstvenih zavodih zagotovila možnosti za variabilno nagrajevanje, kot jih lahko zagotavljajo koncesionarji. »Opredeliti je treba merila za spremljanje učinkov predlaganih zakonskih ukrepov, saj gre za primerljive ukrepe prejšnjih vlad, ko finančne stimulacije niso imele učinka na skrajševanje čakalnih dob oziroma na večjo pripravljenost primarne ravni zdravstvene dejavnosti za opredeljevanje neopredeljenih zavarovanih oseb,« še opozarjajo na ZZZS.

ZD Ptuj: Ostaja precej neznank

Direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan ocenjuje, da novi zdravstveni zakon ponuja dobro izhodišče za izboljšave v zdravstvu, a dodaja, da bo več znanega šele, ko bodo v veljavo stopili podzakonski akti: »Ostaja namreč precej odprtih vprašanj. Marsikaj je odvisno od tega, koliko bomo lahko naredili s kadrom, ki ga imamo, kako bomo nagradili tiste, ki bodo presegli realizacijo in naredili več kot 120 odstotkov.« Kot dobrodošlo ocenjuje plačilo po realizaciji.

Bolnišnica Ptuj: Plačevanje po realizaciji bo koristno

Strokovni direktor Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Teodor Pevec meni, da bo plačevanje po realizaciji koristno: »Del storitev pri nekaterih programih se realizira več kot stoodstotno, kar je do zdaj pomenilo, da smo naredili več, kot smo dobili plačano. Prej je to dejansko bila finančna škoda bolnišnice. Tisti, ki so bili pridni, so bili 'kaznovani'. Zdaj bo to končno primerno urejeno in tisto, kar bo narejeno, bo tudi ustrezno finančno ovrednoteno. Počakajmo še izvedbene akte, takrat bo znanega več.«