Vipavska dolina

»Kjer ni namakanja, bo pridelek za 30 do 40 odstotkov manjši«

Alenka Tratnik / Primorske novice
17. 8. 2022, 20.20
Posodobljeno: 11. 10. 2023, 08.27
Deli članek:

Suša in visoke temperature so svoj davek terjale tudi v vse redkejših nasadih breskev v Vipavski dolini. Ta čas že dozorevajo pozne sorte, pridelka pa je manj, v nasadih brez namakanja so plodovi drobni. »Nastavek je bil lep, a zaradi suše bo pridelek za 30 do 40 odstotkov manjši,« je povedal Vasja Juretič, svetovalec za sadjarstvo in oljkarstvo pri KGZ Nova Gorica.

Primorske novice
Na območjih brez namakanja je ponekod pridelek manjši tudi za 40 odstotkov.

V Vipavski dolini je bil začetek avgusta običajno v znamenju vrhunca sezone obiranja breskev. Pred Fructalom v Ajdovščini so se ta čas vile dolge kolone traktorjev in avtomobilov s prikolicami, polnimi tega sladkega sadeža. A letos ni tako. Po dveh letih, ko sta pridelek pobrali spomladanski pozebi, so sadjarji in kmetijski strokovnjaki še pred dvema mesecema z optimizmom napovedovali dobro letino.

Sadovnjaki so bili lepo obloženi

»Sadovnjaki so bili v povprečju lepo obloženi, nastavek je bil lep. A zaradi suše se z letošnjo letino ne moremo hvaliti. Kjer ni namakanja, bo pridelek za 30 do 40 odstotkov manjši. Sadeži so drobni, zaradi visokih temperatur in suše imamo prisilno dozorevanje. Zdaj dozorevajo že pozne sorte,« je pojasnil Vasja Juretič, svetovalec za sadjarstvo in oljkarstvo pri KGZ Nova Gorica.

Letos obupujejo tudi sadjarji, ki imajo nasade ob namakalnem sistemu, a niso mogli namakati, saj sistem Vogršček ne deluje, vode iz reke Vipave pa ne morejo uporabljati.

Sadjar Franc Živec iz Vitovelj, ki ima na šempaskem polju približno hektar velik breskov nasad, je bil včeraj navsezgodaj v sadovnjaku. »Ob običajni letini bi pobrali od deset do dvanajst ton, letos pričakujem šest ton. Poskušamo narediti, kar lahko, da bodo breskve dozorele in drevesa ne bodo odmrla. Lani je pridelek pobrala pozeba, letos se borimo s sušo, saj dežja ni, namakalni sistem ne deluje, na vodo iz reke Vipave pa se zaradi oddaljenosti tudi nismo mogli zanesti. Pridelek je droben, sadeži imajo približno od 30 do 40 odstotkov nižjo težo od običajne, na šibkejših drevesih pa plodovi sploh ne bodo dozoreli,« je povedal Franc Živec, ki večino svojega pridelka proda doma.

Primorske novice
Pridelava breskev se opušča že vse od sredine devetdesetih, ljudje pa jih ne sadijo več predvsem zaradi nizke odkupne cene.

Fructal bo za kilogram breskev plačal 28 centov

Manjši odkup breskev bodo morali pričakovati tudi v Fructalu. »Odkup že poteka, o razporedu se sproti dogovarjamo glede na dozorevanje sort in predvidene količine. Izhodiščna cena je 28 centov za kilogram, za breskve najboljše kakovosti, ki jih bodo porabili za blagovno znamko Vipavska breskev, pa bodo dodali pet centov,« je povedal Aleš Kosovelpredsednik upravnega odbora Kmetijske zadruge Vipava.

»S Fructalom sem se dogovoril za odkup sorte veteran, a glede na trenutno situacijo ne vem, koliko bom pobral. Suša je vzela precej pridelka, bolje je samo tam, kjer se namaka,« je povedal sadjar Radovan Štor iz Velikih Žabelj, ki se zaveda, da brez namakanja v Vipavski dolini kmetijska proizvodnja ni mogoča. Zato je podpisal pogodbo o vključitvi v načrtovani namakalni sistem, na nujnost gradnje namakalnega sistema pa opozarja kot član sveta Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenija, kjer je tudi podpredsednik odbora za sadjarstvo. »Če nočemo, da se Vipavska dolina spremeni v puščavo, je namakalni sistem nujen. Od občine in države moramo zahtevati, da ga zgradita brez pogojevanja s 67-odstotno podporo lastnikov kmetijskih zemljišč. Če tega pogoja ni pri drugih investicijah, tudi tu ni potreben. Če je treba, naj se spremeni zakon. Namakalni sistem v zgornji Vipavski dolini je treba zgraditi in zraven je treba urediti tudi dodatno jezero,« je jasen.

Nasadov je vse manj

Tudi brez suše se v Vipavski dolini breskvam ne piše prav dobro. »Vse skupaj je ena velika žalost,« pravi Rajko Črv, pridelovalec in terenski kmetijski svetovalec Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica. »Danes lahko govorimo o približno desetih odstotkih količin, ki so bile v devetdesetih letih, ko je bilo v Vipavski dolini približno 400 hektarjev breskovih nasadov. Danes jih je manj kot sto. Pridelava breskev se opušča že vse od sredine devetdesetih, ljudje pa jih ne sadijo več predvsem zaradi nizke odkupne cene,« je še povedal.