Poročajo o globokih ranah, zlomih kosti

Kljub »čislani« Orbanovi ograji največ migrantov prispe čez Madžarsko

S.R.
9. 8. 2022, 19.00
Deli članek:

Je boj proti nedovoljenim migracijam boj med nasiljem in utopijo? Madžarska ograja, ki jo na piedestal postavlja Viktor Orban, še zdaleč ni nesporna ikona učinkovitosti, je pa lahko prikladno sredstvo za zatiskanje oči pred drugimi težavami, ki spremljajo migracije.

Evgenia Chorou/MSF
Osebje organizacije Zdravniki brez meja (Médecins Sans Frontières - MSF) ob žici na srbski strani meje na mejnem prehodu Horgoš 2.

15. julija se je na mejnem prehodu Krmarična pri Metliki začelo odstranjevanje žične ograje, ki jo je pred sedmimi leti za lažje obvladovanje nezakonitih prehodov meje začela postavljati vlada Mira Cerarja. Vlada Roberta Goloba je namreč odločila, da ograja ni ustrezno orodje za spopad z migracijami, in hkrati napovedala novo smer migracijske politike z večjim poudarkom na spoštovanju človekovih pravic, vladavini prava, humanem odnosu do vsakega posameznika in nudenju pomoči. Poudarili so še, da je bila ograja postavljena v času množičnih migracij ter da je bila začasne narave, ne pa »trajen element mejne politike.«

Kot se v zadnjih letih za politiko spodobi, je okoli ograj včeraj završalo na družabnem omrežju Twitter, kjer že nekaj časa poteka vojna med zagovorniki in nasprotniki teh mejnih ovir, katerih cilj naj bi bila zaustavitev migracij. »Ograje na meji migracij ne zaustavijo, jih pa naredijo veliko bolj nevarne, tudi za lokalne prebivalce. Dokaz je madžarska ograja, kjer se je razbohotil organiziran kriminal, ki obračunava med sabo. Njihova neprodušna ograja pa je, dobesedno, spodkopana z nešteto rovi,« je na Twitterju včeraj zapisal državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve in strokovnjak za varnostne vede Branko Lobnikar ter s tem vrgel kost podpornikom madžarske strategije.

V Avstrijo večinoma čez Madžarsko

Po podatkih Evropske agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) so bile v prvih petih mesecih letošnjega leta »najbolj aktivne migracijske poti v EU zahodnobalkanska, osrednjesredozemska in vzhodnosredozemska pot,« pri čemer kar polovico nezakonitih prehodov meja predstavljajo migranti, ki so v EU prispeli po zahodnobalkanski poti. Na tej poti so namreč zabeležili 40.675 nezakonitih prehodov oziroma trikrat več kot v enakem obdobju lani. Večinoma gre za državljane Sirije, Afganistana in Turčije, ki jih ograja na madžarski ali slovenski meji ni ustavila.

Frontex
Po zahodnobalkanski poti v EU prispejo večinoma državljani Sirije, Afganistana in Turčije.

Kot so denimo februarja letos zapisali pri tiskovni agenciji Reuters, so madžarske meje kljub ograji oziroma madžarski utrdbi, ki jo tako rad hvali predsednik Viktor Orban, videti vse bolj porozne. Po njihovih navedbah podatki kažejo, da močno zastraženo in ograjeno južno madžarsko mejo s Srbijo in Romunijo uspešno prečka na tisoče migrantov, ki nato svojo pot nadaljujejo v zahodno Evropo. Število migrantov brez urejenega statusa (21.641), ki so jih v Avstriji prestregli leta 2021, se je namreč v primerjavi z letom 2020 podvojilo, pri čemer je tiskovni predstavnik avstrijskega notranjega ministrstva navedel, da večina teh migrantov prispe čez Madžarsko. Hkrati je madžarska policija po poročanju Reutersa v lanskem letu aretirala 1277 tihotapcev oziroma sprovajalcev, 455 več kot leto pred tem, zato so v madžarski vladi že v pomladnih mesecih napovedali dodatno krepitev sil na mejah. Večina sprovajalcev, ki so jih v lanskem letu aretirali na Madžarskem, je državljanov Romunije, Srbije, Madžarske, Ukrajine in Belorusije. Ob tem je poveden podatek, da je avstrijska policija novembra lani razbila mrežo tihotapcev, ki je čez Madžarsko v avtomobilih in kombijih pretihotapila več kot 700 ljudi ter s tem zaslužila več kot 2,5 milijona evrov.

Frontex
V prvih petih mesecih letošnjega leta so na zahodnobalkanski poti zabeležili 40.675 nezakonitih prehodov meja EU.

Če ne uspe prvič, poskusi drugič, tretjič, četrtič ...

Upoštevati je treba tudi humanitarni vidik, saj migranti v številnih begunskih taboriščih, ki so vzniknila na drugi strani madžarske meje, pogosto živijo brez osnovnih dobrin in v nečloveških pogojih, ob tem pa vedno znova poskušajo čez mejo. »Če lahko tako rečem: imamo goste, ki se vračajo,« je dejal Levente Bauko, vodja mejne policije v madžarskem okrožju Csongrad-Csanad. 

Pogosta so tudi poročila o nasilnem vračanju migrantov oziroma tako imenovanih »push-backih.« Hkrati je v EU na začetku junija letos odmeval primer neke iraške družine, ki se je znašla v primežu madžarskih oblasti. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je namreč odločilo, da je bila družina izpostavljena »nehumanemu in ponižujočemu ravnanju.« Zadevna družina je namreč brez dostopa do pravnih sredstev kar pet mesecev preživela v pridržanju v tranzitni coni med Madžarsko in Srbijo, čeprav je to prakso že maja 2020 za nezakonito označilo Sodišče Evropske unije. Za Madžarsko je bila še bolj pogubna izjava madžarskega helsinškega odbora iz leta 2018, v kateri so Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) opozorili, da so na Madžarskem migrantom »sistematično kršene človekove pravice.«

Še bolj dramatične so zgodbe, ki jih na kožo migrantov piše rezilna žica na vrhu madžarske ograje, vse več pa je tudi poročil o rovih pod ograjami, ki jih je omenjal tudi Lobnikar, če že teh ni ravno»nešteto.«

Police.hu
Eden od rovov pod madžarsko ograjo.

Pretepajo jih in ponižujejo, ali pa jih poreže žica

O »alarmantnem in ponavljajočem se nasilju,« ki naj bi ga nad migranti, ki prečkajo srbsko-madžarsko mejo, izvajale madžarske oblasti, poroča tudi mednarodna humanitarna organizacija Zdravniki brez meja. Kot so navedli v izjavi za javnost s 4. avgusta, so glede na pričevanja njihovih bolnikov, ki jim pritrjujejo tudi zdravstveni podatki, migranti nenehno žrtve »pretepanja s pasovi in gumijevkami.« Pogosti naj bi bili tudi različni načini poniževanja, uporaba solzivca, na telesih migrantov pa naj bi bili vidne tudi sledi udarcev in brc. »Vsak teden prejmemo več bolnikov, tudi otroke, s hudimi podplutbami, globokimi ranami in urezninami, izpahi in zlomi, pogosto na njihovih nogah, rokah, včasih tudi na glavi,« je dejala srbska zdravnica in članica organizacije Andjela Marčetić. Pojasnila je še, da so poškodbe, ki jih zdravijo, skladne s pričevanji bolnikov, ki so pristali v njihovih rokah, vse to pa se dogaja, preden jih madžarske oblasti nasilno vrnejo v Srbijo. Od januarja 2021 do avgusta letos so v povezavi z incidenti na srbsko-madžarski meji zdravili 423 migrantov, pri čemer so nekateri poročali tudi o tem, da so jih na meji ukradli ali jim uničili osebne predmete, ali pa so jih v mrzlih zimskih mesecih prisilili, da se slečejo. Poročajo tudi o tem, da so madžarski mejni policisti po aretaciji nanje urinirali. Med njihovimi bolniki so tudi tisti, ki so se poškodovali, ko so plezali čez štirimetrsko ograjo, ki jo na vrhu krasi rezilna žica. »En bolnik je imel na zgornji ustnici dva centimetra globoko rano, ki jo je utrpel zaradi rezilne žice na ograji. Številni poročajo o zlomih kosti po celotnem telesu, ki so jih utrpeli po padcu z ograje,« je še navedla Marčetićeva.

»Ta pričevanja kažejo, da članice Evropske unije nadaljujejo z namerno uporabo nasilja in škodljive infrastrukture, da bi ljudi odvrnile od tega, da v Evropski uniji zaprosijo za azil. Investirajo v rezilne žice in drone, medtem pa si zatiskajo oči pred pretresljivo in nezaslišano ravnjo nasilja na mejah,« pa je dejal regionalni vodja Zdravnikov brez meja za severni Balkan Shahbaz Israr Khan. Po njegovih navedbah te prakse ne samo, da povzročajo hudo fizično in psihološko trpljenje, ljudi hkrati prisilijo, da izbirajo še bolj nevarne poti.

Evgenia Chorou/MSF
Zdravnica je morala v mobilni kliniki na madžarsko-srbski meji enemu migrantu oskrbeti gleženj.

Dolgoročno škodljivo

Kot je glede ograj in rezilnih žic na mejah držav članic EU januarja letos dejala direktorica berlinskega inštituta za migracijsko politiko RUSMPI Olga Gulina, postaja vse bolj jasno, da so te »najbolj učinkovite predvsem kot simboli, ki državljanom dokazujejo, da država aktivno pristopa k resničnim ali namišljenim težavam, ki jih predstavljajo migracijski tokovi.« Poudarila je, da bo ta strategija dolgoročno škodovala tako gospodarstvu kot ugledu Evropske unije. Za rešitev težave, ki jo predstavljajo nedovoljene migracije, je po njenih navedbah nujen dolgoročen načrt, osredotočen na odpravo motivacij in razlogov, zaradi katerih se migranti sploh podajo na pot. Tudi o tej ideji sicer že leta čivkajo ptički na vejah, a se to ob trenutnih geopolitičnih razmerah zdi utopija. Gulina sicer meni, da je za reševanje teh težav precej bolj učinkovita diplomacija ter da bi bilo za boj proti nedovoljenim migracijam bolj učinkovito »izboljšanje možnosti in poti za zakonito priseljevanje, vključno z reguliranim dostopom do trgov dela za tuje delavce.«

Na slovenskem ministrstvu za notranje zadeve so pred dnevi našteli nekaj »dejstev o migracijah,« kot so jih poimenovali sami, in sicer, da so »del realnosti in stalnica sodobnih družb,« da jih »ograje ne morejo zaustaviti in jih nikoli niso« ter da na meji »varnost zagotavlja policija in da občine na meji iz varnostnega vidika ne izstopajo.«

»Človekove pravice so nedeljive. Njihovo spoštovanje pa je temeljni princip vsake humane družbe. [...] Migracije so poseben izziv za naše partnerstvo. Dobro urejene so priložnost za vse. Za države izvora in ciljne države. In tudi za migrantske skupnosti same. To je tudi vodilo globalnega pristopa EU k migracijam. Ne smemo se navaditi na podobe obupanih in izčrpanih migrantov, pogosto naplavljenih na obale Sredozemlja. Te podobe pričajo o nekih drugih partnerstvih. Takšnih, ki izkoriščajo nesrečo drugih,« pa je glede pereče teme migracij davnega decembra 2007 v Lizboni na drugi dan vrha EU-Afrika izrekel takratni slovenski predsednik vlade Janez Janša.