BORELIOZA

Vsak drugi klop je okužen!

Renata Ucman/revija Jana
13. 8. 2022, 07.19
Posodobljeno: 13. 8. 2022, 07.57
Deli članek:

Slovenija velja za eno najnevarnejših območij za boreliozo na svetu, okužen naj bi bil vsak drugi klop! Tudi mag. Majdi Kralj, ki je bila dve desetletji in pol direktorica ter predavateljica na Višji strokovni šoli Academia v Mariboru, so pred šestimi leti potrdili kronično persistentno lajmsko nevroboreliozo. Zdaj se kot podpredsednica Društva bolnikov z boreliozo Slovenije močno trudi, da bi čim bolj podučili bolnike, pa tudi strokovno javnost o diagnosticiranju in uporabi najnovejših izsledkov pri zdravljenju lajmske borelioz, ki je multisistemska bolezen.

Revija Jana
Klopi so v vlažnem vremenu aktivnejši.

»Ob svoji izkušnji s kronično nevroboreliozo in številnimi koinfekcijami sem ugotovila, da vsak pozna koga, ki je okužen z borelijo in ima zaradi nje težave. Letošnja metaraziskava kitajskih raziskovalcev za zadnjih trideset let je pokazala, da ima približno 15 odstotkov populacije na svetu protitelesa za borelijo in da je te čedalje več. Največ okuženih je v centralni Evropi, kjer ima že skoraj vsak peti v krvi protitelesa. Veliko okuženih imajo tudi ZDA, ocene so bile okoli 300.000 na leto, a je raziskava pokazala, da je bilo potrjeno okuženih že skoraj pol milijona v povprečju na leto v zadnjih petih letih. Slovenija velja za eno najbolj endemičnih območij na svetu,« pojasnjuje mag. Majda Kralj, ki je bila ustanoviteljica, dve desetletji in pol pa tudi direktorica in predavateljica na Višji strokovni šoli Academia v Mariboru.

Trikrat več okuženih pri nas?

»Pregledala sem smernice zdravljenja borelioze v ZDA, zaradi bližine pa tudi v Nemčiji in  Avstriji, saj se sevi borelioze in njenih koinfekcij v Evropi ter na drugih kontinentih nekoliko razlikujejo. Do danes je bilo potrjenih več kot 30 sevov borelije. Najbližja Avstrija ima podobne seve kot Slovenija in podobna je tudi pojavnost borelioze. Iz pojavnosti borelioze na avstrijskem Koroškem lahko zaključimo, da je v Sloveniji lahko tudi do trikrat več okuženih, kot so uradni prijavljeni podatki. To je lahko do 20.000 bolnikov na leto.«    

Vsak drugi klop naj bi bil okužen!

Kljub opozorilom, kako nevarna je lahko lajmska borelioza, marsikdo pri nas nevarnost okužbe z borelijo po vbodu klopa še vedno podcenjuje in se pred klopi ne zaščiti. »Vsak drugi klop naj bi bil okužen z borelijo, to je tudi do stokrat več, kot za virusnim klopnim meningoencefalitisom. Proti temu obstaja cepivo, proti boreliji pa ne! Po izkušnjah lečečih zdravnikov za boreliozo ILADS tudi do dve tretjini ljudi po vbodu klopa ne razvije značilnega obroča. Nevarnost okužbe zato ljudje v večini zelo podcenjujemo. Strokovna javnost meni, da se do 20 odstotkov okužb z boreliozo razvije v kronično, zastarano obliko. Tudi testi niso dovolj občutljivi, po zadnjih analizah v ZDA naj bi več kot polovica testov ELISA zgrešila borelijo. Zdravniki ILADS zato poudarjajo, da je lajmsko boreliozo treba zdraviti simptomatsko in narediti več testov.«

Zdravljenje borelioze po IDSA in ILADS

Mag. Majda Kralj, ki proučuje zdravljenje lajmske borelioze po svetu, je hitro ugotovila,  da se na tem področju bije bitka dveh strokovnih združenj ter da obstajajta dva koncepta diagnosticiranja in zdravljenja. »Enega zastopa Mednarodno društvo za lajmsko boreliozo in z njo povezanimi boleznimi ILADS, drugega pa Ameriško društvo za nalezljive bolezni IDSA. Razlike med njunima pristopoma vplivajo tudi na prakso zdravljenja v EU. Zdravniki obeh združenj so v sporu. IDSA je tista, ki je narekovala smernice diagnosticiranja in zdravljenja lajmske borelioze zadnjih 30 let. A zadnja leta v zasebnih ambulantah in klinikah v Ameriki ter Evropi čedalje pogosteje zdravijo po smernicah ILADS.«

»Po izkušnjah lečečih zdravnikov za boreliozo ILADS tudi do dve tretjini ljudi po vbodu okuženega  klopa ne razvije značilnega obroča. Nevarnost okužbe zato ljudje v večini zelo podcenjujemo.«-Mag. Majda Kralj

Zdravniki ILADS o multisistemski bolezni

Kako se zdravljenje po njunih smernicah pomembno razlikuje? »IDSA zagovarja, da sta diagnosticiranje in terapija borelioze preprosta, zdravljenje kratko in zadostuje manjši odmerek antibiotikov, praviloma od dva do tri tedne. Simptomatika po terapiji, ki ostane bolniku, je po njihovem pristopu le postlajmski sindrom, torej skupek znakov po boreliozi. Zdravniki ILADS pa zagovarjajo, da je boreliozo težko diagnosticirati in tudi izvajati terapijo. Zagovarjajo, da je pri boreliozi potrebno dolgotrajnejše in močnejše antibiotično zdravljenje, simptomatika, ki ostaja, pa je kronična persistentna borelioza. Velikokrat so bolnikom postavljene napačne diagnoze, kot so fibromialgija, sindrom kronične utrujenosti, revma, psihosomatske bolezni vseh vrst, multipla skleroza, ALS in tako naprej. Zdravniki ILADS obenem poudarjajo, da klopi prenašajo s seboj tudi druge mikrobe, v povprečju šest mikrobov, to je druge bakterije, viruse, glive in parazite, ki povzročajo koinfekcije. Zato zdravniki ILADS govorijo o multisistemski bolezni, zdravljenje pa je zaradi tega zapleteno in dolgotrajno. Zdravniki ILADS obenem pravijo, da je mogoče pri zastarani, kronični boreliozi izboljšati stanje z dolgotrajnimi, močnejšimi antibiotičnimi in podporno antivirotičnimi ter antiparazitskimi terapijami s holističnim, celostnim pristopom zdravljenja. Prepričani so, da ne gre za stanje po ozdravljeni boreliozi, temveč za kronično persistentno boreliozo. Združenje ILADS je ustanovila mlada zdravnica Terri Macknight, ki je obolela za nevroboreliozo pri sedemintridesetih letih. Veliko zdravnikov in raziskovalcev borelioze ILADS je zbolelo za to boleznijo.«  

Nove kode MKB-11 obvezne od januarja letos

V njihovem društvu učijo prepoznati tudi simptome, ki jih lahko povzroča lajmska borelioza. Zelo pomembno je namreč, da bolniki čim prej poiščejo zdravniško pomoč. Kaj bi morali vedeti tudi o mednarodni klasifikaciji bolezni in sorodnih zdravstvenih problemih, torej o novih kodah MKB-11, s katerimi je Svetovna zdravstvena organizacija pri lajmski boreliozi opredelila več življenjsko nevarnih zapletov. »Kode MKB-11, ki so bile sprejete leta 2019, po treh desetletjih prinašajo prelomno priznanje nekaterih življenjsko nevarnih zapletov pri lajmski boreliozi. S temi kodami je SZO s treh nevarnih zapletov borelioze razširila seznam na petnajst nevarnih zapletov, od tega na kar devet nevroloških. Šest kod zajema infekcijo v centralnem živčnem sistemu. Prejšnje medicinske kode so boreliozo opredeljevale le kot pojav artritisa, meningitisa in polinevropatije zaradi okužbe z borelijo. Nove kode za tudi življenjsko nevarne zaplete po okužbi širijo boreliozo predvsem na nevrološke probleme, kot je  nevroborelioza – prizadetost živčevja, ki zajame centralno in /ali periferno živčevje, pa tudi na demenco, Alzheimerjevo in Parkinsonovo bolezen zaradi borelioze. Prav tako opredeljujejo demializacijo centralnega živčnega sistema, torej proces kot pri multipli sklerozi, lajmski karditis, pri katerem gre za vnetje srčne mišice in osrčnika, motnje srčnega ritma, motnje v prevajanju impulzov. Opredeljujejo tudi oftamološko lajmsko boreliozo, pri kateri gre za vnetje očesnih struktur, ki lahko privede do oslepitve, lajmski hepatitis, lajmske nevropsihiatrične manifestacije in tako dalje. Štirinajst kod označuje razširjeno stanje borelioze. Novi MKB-11 še podrobneje opredeljuje zaplete pri boreliozi, na primer vnetje jeter, ledvic, pljuč in drugo. Do uveljavitve teh novih kod je bilo bolnikom po doktrini CDC povedano, da imajo stanje po preboleli okužbi z boreliozo in da zanje ni več mogoče narediti nič. Tudi zdravstvene zavarovalnice niso želele kriti stroškov tretmajev in zdravljenja po preboleli okužbi. Te nove kode MKB-11 so obvezne od 1. januarja letos za vse države, članice SZO, seveda tudi za Slovenijo.«

Spremljajo jo lahko hudi simptomi

Kot podpredsednica Društva bolnikov z boreliozo Slovenije se izjemno trudi, da s koristnimi informacijami pomaga obolelim. »Vsak teden sprejmem klic nove osebe, ki ima potrjeno boreliozo ali sumi, da ima dolgotrajne težave zaradi okužbe z borelijo. Nekateri bolniki so v zelo težkem stanju, velika večina ima nevrološke težave, tudi delno ohromelost. Trenutno spremljam dekle, ki je več kot deset let hroma in je zdaj v skrbstvu zdravnice in kirurga iz Avstrije, ki sta oba zbolela za kronično boreliozo. Ta kirurg, dr. Albin  Obiltschnig iz Celovca, je zaradi borelioze oslepel na eno oko in preživel dve operaciji srca. Še vedno uspešno operira ohromelo živčevje in dokazuje, da borelije živijo tudi v tkivih. Spremljam tudi svojce bolnika s trigeminalno nevralgijo obraznega živca, ki neznansko trpi, tako kot sem sama. Prav tako nekdanjega vrhunskega športnika, ki mu je začela dreveneti noga zaradi potrjene nevroborelioze. Prav tako spremljam vzgojiteljico in njenega sina, oba imata potrjeno boreliozo, in zaskrbljeno mamico, ki je zaradi kronične borelioze prejemala terapijo med nosečnostjo. Pa otroka, ki sem mu je vid zelo hitro slabšal, da bi skoraj oslepel. To delo je čustveno naporno, a me osrečuje. Neizmerno sem vesela vsakega napredka obolelih.« 

Padec odpornosti lahko sproži izbruh borelioze

Kaj lahko, tudi po nekaj mesecih ali letih po vbodu okuženega klopa, sproži izbruh lajmske borelioze? »Operacija, cepljenje in padec imunskega sistema zaradi travme ter velikega stresa lahko poslabšajo stanje in povzročijo izbruh borelioze. Na naše društvo kliče precej bolnikov tudi zaradi cepljenja proti covidu, pri nekaterih je namreč prvo cepljenje povzročilo močan izbruh. Pravkar spremljam bolnika s hudim trigeminusom po prvem cepljenju proti covidu. Nekaj bolnikov je tudi zbolelo za covidom in večini, ki stopijo v stik z mano, se je  precej poslabšalo stanje in imajo nove izbruhe simptomov. Samo ena mlada boreliozna bolnica mi je povedala, da ji je bilo v času infekcije s covidom veliko bolje in da so se grdi simptomi borelioze po prebolelem covidu vrnili. Na spletni strani Društva bolnikov za boreliozo smo zaradi številnih klicev in bojazni zaradi cepljenja objavili tudi prvo širšo raziskavo o cepljenju zdravljenih kroničnih bolnikov z boreliozo s cepivi mRNA v ZDA. Pokazala je, da v povprečju ni odstopanj od splošne populacije.«