"Večje živali, kot so srnjad, jelenjad, divji prašiči in šakali, so se umaknile pred ognjem. Živali so bile prestrašene, nekatere dezorientirane, nekatere so se nadihale dima, ki je zanje ravno tako škodljiv," je povedal Košiček.

Predstavniki Zavoda za gozdove (ZZG) in gasilci so na požarišču našli nekaj poginulih živali. Pri večini je šlo za zadušitev zaradi strupenih plinov in dima. Ker je šlo za odrasle živali, višji svetovalec za lovsko načrtovanje na sežanski enoti ZZG Andrej Sila meni, da so mladiči že toliko odrasli, da so uspeli slediti staršem in so pobegnili. Podatkov o tem, kam so živali pobegnile, zaenkrat še nimajo. Glede na to, da je gorelo tudi na italijanski strani, pa so verjetno šle proti Vipavski dolini ali na jug, proti komenskemu in sežanskemu Krasu, je ocenil Sila.

V predelih Krasa, ki jih je uničil ogenj, je sicer pred požarom živelo največ divjih prašičev, veliko je bilo tudi srnjadi. Zveri pa trenutno na tem delu Krasa ni bilo. "Po vseh podatkih, ki jih imam, na tem delu ni bilo volkov ali medvedov, bila je le družina šakalov, za katero ne morem povedati, kam se je uspela umakniti. To bo verjetno videti po tem, kje bodo nastale morebitne škode na domačih živalih," je pojasnil Sila.

V sedanjih razmerah divje živali najbolj občutijo pomanjkanje čiste pitne vode, za hrano bodo že same poskrbele in jo poiskale. Zanje lahko poskrbijo tudi prebivalci tega območja, tako da vodo nalivajo v ustrezne zbiralnike na robu gozda. "Sicer pa to že ves čas počnejo lovci, saj je vode že doslej primanjkovalo zaradi suše. So pa imeli v požaru precej škode na objektih, tudi na betonskih koritih, v katera točijo vodo za divje živali. Precej tovrstnih objektov bo treba popravljati, vendar se že po najboljših močeh trudijo, da bi zagotovili dovolj pitne vode za živali," pa je povedal Košiček. Ob tem je še poudaril, da moramo ljudje zdaj pustiti divje živali kar najbolj pri miru in jih ne smemo preganjati. Po nadvse stresnih dnevih bežanja pred ognjem namreč potrebujejo predvsem mir.

20220719-01153421
STA
Težko je napovedati, kdaj se bodo živali vrnile na pogorišče.

Pristojne ustanove pa bodo morale po požaru veliko postoriti tudi na področju upravljanja z divjadjo. "V Zavodu za gozdove bomo imeli precej dela, saj bomo morali spremeniti načrte za upravljanje z divjadjo. Na območju dveh lovskih družin so pogorela lovišča, zato so tam popolnoma drugačne razmere, kot so bile pred požarom. Spremembe bodo tudi za lovske družine, na območje katerih je divjad zbežala pred požarom, saj bodo imele zaradi večje koncentracije živali več škode na kmetijskih površinah. Pričakujemo pa tudi druge posledice tega, da se je morala divjad premakniti drugam," je pojasnil.

Zaenkrat ne morejo napovedati, kako se bo divjad odzivala. "Nekaj se je bo tudi vrnilo nazaj. Menda so že opazili sledi jelena na pogorišču. Ta velika divjad je zelo mobilna in se prilagaja razmeram. Letos je bila velik problem že huda suša, s požarom pa so se hude razmere za divje živali samo še potencirale," je dodal. Ko se bo začela "vračati" ostala narava, pa se bodo vrnile tudi divje živali, je še poudaril Košiček. Prerazporedile se bodo po prostoru, tako kot se to zgodi v primeru, če jih je preveč na nekem območju. Prve se bodo na območje požara začele vračati ptice, nato velike živali. Največ časa bo potrebnega za vrnitev malih živali, ki so za razliko od omenjenih tudi počasne. "Glodavci, plazilci, ježi in podobne živali pa se bodo vrnili šele tedaj, ko se bodo razmere izboljšale in se bodo z drugih območij ponovno naselili v praznem prostoru," je dejal Košiček