Slovenske gore

Se lahko pohvalite, da ste osvojili deset najpriljubljenejših?

Mihael Korsika
7. 7. 2022, 14.16
Posodobljeno: 7. 7. 2022, 16.52
Deli članek:

Predstavljamo deseterico najpriljubljenejših in najbolj obleganih slovenskih gora, ki ji po pričakovanju kraljuje Triglav. Med deseterico je polovica vrhov iz Kamniško-Savinjskih Alp, Julijske Alpe imajo tri predstavnike, Karavanke pa dva.

Bobo
Tradicionalni krst ob prvem vzponu na Triglav.

1. Triglav – 2864 metrov (Julijske Alpe)

Na prvem mestu je po pričakovanju slovenska »sveta gora«, ki je na vrhuncu planinske sezone deležna pravega obleganja. Po nekaj let stari oceni Planinske zveze Slovenije na vrhuncu glavne poletne planinske sezone najvišji vrh dnevno obišče tri tisoč planincev oziroma vsaj 50 tisoč do 60 tisoč letno. Glavna izhodišča za vzpon so doline Vrata, Krma in Zadnjica, Pokljuka ter Bohinj. Na spletni strani Hribi.net je predstavljenih 27 različnih poti na vrh. Za najkrajšo pot s Pokljuke ali iz doline Krma čez Planiko in Triglavsko škrbino povprečen planinec potrebuje pet ur in 45 minut hoje, za najdaljšo pot od slapa Savica do vrha pa potrebuje osem ur in 45 minut.

2. Grintovec – 2558 metrov (Kamniško-Savinjske Alpe)

Druga najpriljubljenejša gora je najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp. Na vrh vodi 14 poti z glavnimi izhodišči v dolinah Kamniške Bistrice in Kokre ter Jezerskega. Planinec za vzpon na vrh po najkrajši poti izpred kmetije Suhadolnik v dolini Kokre potrebuje v povprečju štiri ure in pol, po najdaljši poti od Jezerskega pa je treba hoditi pet ur in 45 minut. Na vrh pelje tako lahko označena pot kot tudi izjemno zahtevna označena pot. Za zanimivost, povprečni planinec za pot izpred Doma v Kamniški Bistrici potrebuje dobrih pet ur hoje, na tradicionalnem gorskem teku pa je najhitrejši udeleženec razdaljo 9,8 kilometra in 1959 metrov višinske razlike premagal v 75 minutah.

sta
Gritovec

3. Stol – 2236 metrov (Karavanke)

Na najvišji vrh Karavank, ki leži na mejo z Avstrijo in se uvršča na tretje mesto po priljubljenosti med planinci, vodi 20 planinskih poti. Planinci se lahko od Valvasorjevega doma pod Stolom na vrh povzpnejo v treh urah, najdaljša pa je pot s prelaza Ljubelj, za katero planinci v povprečju potrebujejo pet ur hoje. Večina pohodnikov se na Stol vzpne iz Žirovnice oziroma Valvazorjevega doma. Z vrha Stola se odpre razgled na Julijske Alpe, zahodne Karavanke, Visoke in Nizke Ture, osrednje Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe in na del Gorenjske. Planinsko društvo Žirovnica skupaj z Občino Žirovnica vsako leto organizira tradicionalni junijski pohod na Stol, letos je tako potekal že 23. pohod.

4. Storžič – 2132 metrov (Kamniško-Savinjske Alpe)

Goro nad Tržičem od srednjega gorstva Kamniško-Savinjskih Alp loči dolina Kokre. Na vrh vodi kar 30 poti, od lahkih označenih do zelo zahtevnih zavarovanih poti. Za vzpon na vrh boste potrebovali vsaj tri ure hoje, najbolj fizično vzdržljivi planinci se na vrh lahko odpravijo iz naselja Križe, za pot pa bodo v povprečju potrebovali okoli šest ur. Z vrha, na katerem je križ, se nam odpre razgled na Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe, Ljubljansko kotlino in gorenjsko ravnino.

Wikipedia
Storžič

5. Begunjščica – 2060 metrov (Karavanke)

Poleg Stola je Begunjščica edini vrh Karavank, ki spada v deseterico najpriljubljenejših slovenskih gora. Za pot na vrh boste po najkrajši poti potrebovali slabe tri ure, po najdaljši pa slabe štiri ure in pol. Begunjščica je priljubljena tudi v zimskem času, ko se nanjo v primernih snežnih razmerah podajo turni smučarji in bolj izurjeni planinci. Begunjščica je poznana tudi kot gora stoterih grap, saj je prepredena z njimi.

6. Krn – 2244 metrov (Julijske Alpe)

Z višino 2244 metrov je Krn najvišji vrh Krnskega pogorja, ki se strmo dviga nad osrednjim delom reke Soče. Na vrh najpriljubljenejšega primorskega dvatisočaka vodi 17 poti. S planine Kuhinja pohodniki do vrha potrebujejo dobre tri ure hoje, kar je najkrajša pot na vrh. Nanj se lahko podate tudi iz Lepene, pot vam bo sicer vzela pet ur časa, a boste ob tem lahko od blizu občudovali pravljično Krnsko jezero. Na Krn se lahko podate še iz Gorenjske. Od slapa Savica do vrha boste potrebovali slabih osem ure hoje. Celotno pogorje je polno ostankov iz prve svetovne vojne, saj so tam potekali najbolj krvavi boji.

Profimedia
Krn.

7. Viševnik – 2050 metrov (Julijske Alpe)

Na sedmo mesto najpriljubljenejših slovenskih gora se je uvrstil Viševnik. Vrh, ki se dviga nad pokljuškimi gozdovi, velja za najlažje dostopen dvatisočak v Sloveniji. Za najhitrejšo pot pohodniki po lahko označeni poti z Rudnega polja, ki je tudi glavno izhodišče, potrebujejo dve uri hoje. Če se na Viševnik odpravite iz Srednje vasi pri Bohinjskem jezeru, pa boste za pot potrebovali dobre štiri ure in pol. Zaradi kratkega dostopa je Viševnik izredno priljubljen tudi v zimskem času, tako med planinci kot med turnimi smučarji.

8. Golica – 1835 metrov (Kamniško-Savinjske Alpe)

Travnata Golica je najpriljubljenejši slovenski vrh, ki je nižji od dva tisoč metrov. Na spletni strani Hribi.net je navedenih 20 različnih poti, ki vodijo na vrh, za najkrajšo iz vasi Križovec planinci potrebujejo dve uri, za najdaljši pristop v povprečju potrebujejo tri ure hoje. Gora je dostopna tudi iz sosednje Avstrije. Najprimernejši čas za obisk Golice je maj, ko na pobočjih planine pod Golico cvetijo narcise, ki krasijo okolico.

Novice Svet24
Golica
9. Gradišče – 1966 metrov (Kamniško-Savinjske Alpe)

Najvišji vrh Velike planine se uvršča na deveto mesto po priljubljenosti. Glavni izhodišči sta dolina Kamniške Bistrice in Kranjski Rak, številni obiskovalci večji del vzpona na Veliko planino opravijo z gondolo, zato je tudi zelo obiskana. Od zgodnje postaje gondole do Gradišča je približno 45 minut hoje, iz Kranjskega Raka do vrha planinci potrebujejo dobre dve uri, najdaljša pot iz Kamniške Bistrice vzame vsaj štiri ure hoje. Velika planina je najbolj oblegana pomladi, ko sneg skopni in travnike prekrijejo žafrani. V času cvetenja žafranov velja Velika planina za eno največjih atrakcij v slovenskih gorah.

10. Ojstrica – 2350 metrov (Kamniško-Savinjske Alpe)

Prvo deseterico najpriljubljenejših vrhov zaključuje Ojstrica. Gora se strmo dviga nad Korošico, Logarsko dolino in Robanovim kotom, ime pa je dobila po svoji ostri obliki. Na spletni strani Hribi.net je predstavljenih 17 poti, od zahtevnih do zelo zahtevnih. Iz doline Kamniške Bistrice je hoje brez postankov za slabih šest ur, iz Robanovega kota dobrih pet ur, z Dleskovške planote do vrha Ojstrice pa boste potrebovali slabe štiri ure. Na vrh Ojstrice iz Logarske doline pripelje zelo zahtevna zavarovana Kopiščarjeva pot, ki spada med najzahtevnejše označene planinske poti v Sloveniji.