IZKORIŠČANJE

Prvi gorski reševalec se čudi: Omagati pred odprto kočo?

Mihael Korsika
5. 7. 2022, 11.54
Posodobljeno: 5. 7. 2022, 16.10
Deli članek:

»Veliko imamo primerov, ko nekateri omagajo. Če nekdo omaga v razmerah, da bo ogrožen, da bo moral celo noč preživeti na prostem, se mu gre absolutno na pomoč. Da pa nekdo omaga pred odprto planinsko kočo in ga je treba isti dan spravljati v dolino, pa se mi ne zdi korektno do davkoplačevalcev,« je v pogovoru za Novice Svet24 povedal predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Gregor Dolinar.

PU Kranj
Gorski reševalci so lani opravili rekordnih 626 intervencij.

Slovenski gorski reševalci že celo stoletje rešujejo človeška življenja iz planin in gora, pri čemer tvegajo tudi lastno varnost. Vse bolj pa se gorski reševalci pri svojem delu soočajo z neodgovornimi in fizično ter psihično nepripravljenimi, a nepoškodovanimi planinci oziroma turisti, ki gorske reševalce zamenjujejo za taksiste.

V nedeljo so imeli gorski reševalci enega izmed bolj napornih dni, saj je helikopter v nekaj urah poletel kar petkrat. Na pomoč so med drugim priskočili moškemu, ki je omagal pred lahko dostopno Blejsko kočo na Pokljuki. S helikopterjem so ga prepeljali nazaj v dolini.

V ponedeljek smo opravili pogovor s predsednikom Gorske reševalne zveze Slovenije Gregorjem Dolinarjem, ki je opozoril na nekatere primere neodgovornih planincev, ki po nepotrebnem obremenjujejo gorske reševalce in helikoptersko posadko.

Gorski reševalci se po njegovih navedbah občasno srečujejo z "resnično absurdnimi" situacijami. Dolinarju ni jasno, zakaj bi moral helikopter pred odprto planinsko kočo pobirati planince.

"Ne vem, zakaj bi ga moral helikopter pobirati pred odprto planinsko kočo. Lahko, da ima naslednji dan službo, a to je stvar, ki jo mora urejati z delodajalcem, da bo imel dopust. Naj prespi v koči in gre naslednji dan nazaj v dolino," pravi Dolinar.

"Imamo veliko primerov, ko nekateri omagajo. Če nekdo omaga v razmerah, da bo ogrožen, da bo moral celo noč preživeti na prostem, se mu gre absolutno na pomoč. Da pa nekdo omaga pred odprto planinsko kočo in ga je treba isti dan spravljati v dolino, pa se mi ne zdi korektno do davkoplačevalcev," je še dodal Dolinar.

Predstavil je še primer, ko je pohodnico tako bolelo koleni, da je nujno potrebovala helikopterski prevoz, ob pristanku pa se ni več dobro spomnila, katero koleno jo je sploh bolelo.

Sašo Švigelj
Predsednik GRZS Gregor Dolinar.

Celoten intervju s predsednikom Gorske reševalne zveze Slovenije Gregorjem Dolinarjem bo na naši spletni strani objavljen v petek okoli devet ure.

Grozil s samopoškodbo

V nadaljevanju navajamo nekaj primerov najbolj neodgovornega ravnanja turistov v slovenskih gorah v zadnjem desetletju.

Tuji planinec, sicer državljan ene izmed vzhodno evropskih držav, je leta 2020 šokiral vsega hudega vajene gorske reševalce, od katerih je namesto reševanja pričakoval oziroma kar zahteval taksi prevoz. Moški, ki ni bil poškodovan, izčrpan ali izgubljen, je proti večeru poklical gorske reševalce in jim povedal, da potrebuje transport iz planinske koče v okolici Triglava v dolino. "Po prvem presenečenju in sistematskem povpraševanju o poškodbah, bolezni ali drugih težavah, je gospod vse to zanikal in povedal, da se je ‘uračunal'’ v času in ima zjutraj ob 4. uri letalo iz Brnika in ga res ne sme zamuditi," je konec septembra 2020 zapisal dežurni zdravnik gorski reševalec, ki je komuniciral s tujcem.

Ko mu je gorski reševalec pojasnil, da helikopterska nujna medicinska pomoč ni namenjena nenujnim prevozom, je tujec začel izsiljevati. Zagrozil je, da se bo poškodoval na poti navzdol, da bi prišel do prevoza. Moški je bil tako vztrajen, da je moral zdravnik na koncu na silo prekiniti telefonski pogovor.

Na GRZS so po dogodku poudarili, da je cilj in želja gorskih reševalcev pomagati ljudem, ki so poškodovani in oboleli v gorah, pri čemer so pogosto sami izpostavljeni nevarnim situacijam. "Take želje nekaterih, sicer res običajno turistov, pa kljub vsemu težko 'prežvečimo'," so še zapisali gorski reševalci.

Alkoholizirani planinci

Čeprav Slovenci po ljubezni do alkohola sodimo v svetovni vrh, gorski reševalci ugotavljajo, da je nesreč v gorah, ki bi se zgodile zaradi alkohola, v resnici zelo malo. Gorski reševalci sicer vseskozi poudarjajo, da so veseli, da lahko nekoga rešijo, a imajo po nekaterih intervencijah zagotovo vsaj nekaj grenkega priokusa.

Opravka imajo namreč opravka s planinci in drugimi ljubitelji narave in gora, ki sicer niso poškodovani, a so pod vplivom alkohola. Januarja letos so se tako odpravili na reševanje deskarja na Zelenici, ki naj bi bil poškodovan. Ko so iskanega našli, o poškodbi ni bilo ne duha, ne sluha, gorski reševalci in policisti pa so policisti pa so hitro ugotovili, da je bil moški pod vplivom alkohola. Ker je bil deskar vinjen, so policisti začeli s postopkom za povračilo stroškov reševanja.

Pred desetletjem so bili gorski reševalci ob dveh zjutraj obveščeni, da med Malim Blegošem in Potoki v smeri Osojnika pogrešajo 54-letnega moškega, ki zaradi poškodbe noge ni mogel nadaljevati poti. Stekla je obsežna nočna iskalna akcija, v kateri so sodelovali škofjeloško policisti in gorski reševalci, ki pa ni bila uspešna. Med iskanjem so preverili na njegovem domu, ali se je slučajno sam vrnil domov.

Po 11 urah napornega iskanja, je moški okoli 13. ure sam poklical na telefonsko številko 112 in povedal, da se nahaja na Žetini nad Železniki. V razgovoru z njim so policisti ugotovili, da je pod vplivom alkohola in da se je gibal po celotnem območju Železnikov.

Škofjeloški gorski reševalci so ob tem opozorili, da imajo največ dela prav ob različnih prireditvah v gostinskih objektih na Blegošu, Ratitovcu in drugih hribih v okolici Železnikov. "Ljudje se pač napijejo, potem jih moramo pa dol spraviti," je po “reševalni” akciji povedal načelnik GRS Škofja Loka.

Na zahtevno goro pred neurjem

Petčlanska družina iz Nemčije se je konec julija 2020 namenila na vrh 2547 metrov visokega Prisanka. Čeprav gre za zahtevno goro, na katero praktično ni lahkega pristopa, se je družina na vrh odpravila šele v popoldanskem času, ko je že kazalo, da se bo v okolici Vršiča razvilo neurje. Na poti jih je zajela nevihta, izmučeni so obstali pred najtežjim delom Kopiščarjeve poti skozi Prednje okno, ki ni primerna za sestopanje in velja za najzahtevnejše zavarovane planinske poti v Sloveniji. Prestrašena družina je okoli 18. ure poklicala na pomoč, sledilo je zahtevno nočno reševanje, ki pa se je srečno končalo.

STA
Zaradi bližine Vršiča je zahtevni Prisojnik priljubljen cilj planincev.

Tudi leta 2019 so imeli kranjskogorski gorski reševalci polne roke dela s tujimi turisti, ki so želeli osvojiti Prisojnik. Skupina petih planincev tujcev se je brez zadostnih izkušenj ter opreme odpravila v popoldanskih urah odpravila na goro. Dva sta še pravočasno spoznala, da za turo nista pripravljena in sta se vrnila nazaj na izhodišče, medtem ko so preostali trije vrh Prisojnika dosegli šele ob sončnem zahodu.

Ob vrnitvi jih je zaradi teme, slabe opreme in težke poti zajela panika. Ker niso imeli luči, niso mogli nadaljevati poti. Gorski reševalci so jim ponoči na goro prinesli odeje in svoja topla oblačila in z njimi pri nič stopinjah Celzija počakali do jutra.