MOČAN VPLIV OKOLJA NA ZDRAVJE

Onesnaženost zraka alarmantna, vode medtem nadpovprečno čiste

Sara Štrk
12. 4. 2022, 05.48
Deli članek:

Po vrhuncu ogrevalne sezone ni presenečenje, da se je kakovost zraka nekoliko poslabšala. Kje v državi je zrak najbolj onesnažen in kako vpliva na naše zdravje?

STA
V Celju je najpogosteje onesnažen zrak.

Poleg prometa zrak predvsem pozimi najbolj onesnažujejo individualna kurišča. Ob naraščajočih cenah energentov in za april presenetljivo nizkih temperaturah na Arsu pričakujejo, da se bodo ljudje spet začeli ogrevati na stare kurilne peči in s kurjenjem odpadkov, kar lahko kakovost zraka dodatno poslabša. 

Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) že vrsto let v sklopu državne merilne mreže za kakovost zunanjega zraka spremlja količino prašnih delcev (PM) v ozračju, na vrhu seznama pa ostajajo Celje, Ljubljana in Murska Sobota; v teh mestih so namreč izmerili najslabšo kakovost zraka v Sloveniji, medtem ko je glede na količino prašnih delcev najmanj onesnaženo mesto Velenje.

Zaradi slabih rezultatov meritev je moralo tako zadnja leta več slovenskih občin sprejeti okoljevarstvene ukrepe. V Celju so že leta 2013 sprejeli odlok o načrtu za kakovost zraka za celjsko občino in podrobnejši program ukrepov za zmanjšanje onesnaženosti zraka. Ukrepi so bili usmerjeni v zmanjševanje emisij delcev PM 10 iz prometa in kurišč; v ta namen občina vsako leto del proračunskih sredstev vlaga v širjenje plinovodnega omrežja, energetsko obnovo javnih zgradb in ukrepe trajnostne mobilnosti.

STA
Glede na ekološko stanje voda evropskih držav je v Sloveniji stanje v povprečju boljše.

PRAŠNI DELCI VZROK PREZGODNJE SMRTI

Evropska agencija za okolje (EEA) je prejšnji mesec sporočila, da je glede na posodobljeno analizo kakovosti zraka v Evropi velika večina evropskega mestnega prebivalstva izpostavljena stopnjam onesnaženosti zraka, ki presegajo smernice Svetovne zdravstvene organizacije.

Rezultati svetovne študije, v kateri so sodelovali raziskovalci ljubljanske fakultete, so pokazali visoko kvaliteto slovenskih voda, kar je tudi posledica učinkovitega čiščenja in nadzora odpadnih voda. Slovenija z Ljubljanico se je februarja tako uvrstila med 14 najmanj onesnaženih regij od skupno 137.

Približno 99 odstotkov svetovne populacije namreč diha zrak, katerega onesnaženost presega priporočene mejne vrednosti trdnih delcev in dušikovih oksidov. To pri posameznikih povzroča tudi hujše zdravstvene zaplete ali celo smrt; ko prašni delci vstopijo v pljuča in kri, namreč vplivajo na dihalni in kardiovaskularni sistem, kar v nekaterih primerih vodi v kap. Ljudje tako ostajamo ogroženi tudi zaradi ravni onesnaženosti zraka; leta 2019 je predstavljala znatno breme prezgodnjh smrti in bolezni v Evropi. V EU je bilo leta 2019 kar 307 tisoč prezgodnjih smrti povezanih z izpostavljenostjo finim prašnim delcem.

REKE KLJUB VSEMU OSTAJAJO MED NAJČISTEJŠIMI

Kljub črnogledi statistiki o kakovosti zraka je po beseda hdr. Saša Šantla in dr. Mance Kovač Viršek z Inštituta za vode Republike Slovenije stanje voda v Sloveniji nekoliko boljše od evropskega povprečja: »Glede na ekološko stanje voda evropskih držav je v Sloveniji stanje v povprečju boljše. Reke slovenskega ozemlja, ki so del donavskega povodja in se izlivajo v Črno morje, so v nekaj več kot 50 odstotkih v dobrem in zelo dobrem stanju. Reke, ki so del povodja Soče in drugih jadranskih rek, pa so celo v več kot 80 odstotkih v dobrem in zelo dobrem stanju.« Da bi tako ostalo, si prizadevajo v več slovenskih ekoloških organizacijah, saj tako kot zrak tudi stanje voda neposredno vpliva na naše zdravje. »Onesnaženje voda vpliva na vodne ekosisteme in prisotne organizme, prav tako lahko neposredno ali posredno, prek hrane, negativno vpliva na zdravje človeka. Onesnažene površinske vode vstopajo v podzemne vode, ki so naš glavni vir pitne vode. Pitna voda je predvsem v kraškem svetu Slovenije zelo podvržena onesnaževanju s strani kmetijske dejavnosti in odvajanja komunalnih vod, in tako na določenih predelih Slovenije že ni več primerna za pitje zaradi mikrobiološkega onesnaženja,« dodajata dr. Kovač Viršek in dr. Šantl.