Kot je znano, bo v skladu z delegirano uredbo Evropske komisije z dne 21. decembra od 1. februarja letos tudi v Sloveniji stopila v veljavo omejitev veljavnosti potrdila o cepljenju proti covidu-19. To bo omejeno na 270 dni oziroma devet mesecev od polnega cepljenja. Potrdilo o cepljenju je seveda možno podaljšati s poživitvenim odmerkom, vendar le znotraj obdobja 270 dni. Ureditev sicer velja le za osebe, starejše od 18 let. V skladu s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki temeljijo na odločitvi posvetovalne skupine za cepljenje, se v Sloveniji medtem poživitveni priporoča vsem osebam, starim 18 let in več, ne pa tudi osebam v starosti od 12 do 18 let, saj tega še vedno ni priporočila Evropska agencija za zdravila (Ema).

Starši na smučanju, otroci v apartmajih?

A tukaj nastane težava, posamezne države članice EU, na čelu z Italijo, namreč igrajo po svojih, strožjih pravilih. Kot nam je svojo težavo orisal bralec, se družinam, ki so po 1. februarju načrtovale potovanje v Italijo, zlasti ko gre za smučarijo, morda obeta kar nekaj težav. V Italiji je v veljavi tako imenovano supercovidno potrdilo, pogoj PC, ki se od 10. januarja zahteva v številnih, pravzaprav skoraj vseh segmentih javnega življenja, in velja za vse osebe, stare 12 let in več. Med drugim je obvezno za sredstva javnega potniškega prometa, hotele in druge turistične namestitve ter tudi terase gostinskih lokalov, žičniške naprave in bazene. Še več, v Italiji bo od 1. februarja za razliko od drugih držav veljavnost potrdila o cepljenju omejena le še na šest mesecev od polnega cepljenja. Slovenske družine, ki so načrtovale denimo dopust v italijanskih smučarskih središčih, so tako postavljene pred težavo, saj v Sloveniji za razliko od zahodne sosede in še nekaterih drugi držav članic EU mlajšim od 18 let poživitveni odmerek ni na voljo. Bralec se je tako nekoliko hudomušno vprašal, ali to pomeni, da bodo starši »lahko koristili smučarske naprave, medtem ko bodo morali mladoletni otroci ostati v apartmajih.«

Pomembno je torej, da se starši, ki se bodo kljub trenutnim razmeram, ko neusmiljeno razsaja omikron, z otroki po 1. februarju podali v Italijo, težav, na katere lahko naletijo, zavedajo. Pri NIJZ smo sicer poskušali izvedeti, ali se v bližnji prihodnosti morda tudi v Sloveniji obeta sprememba priporočil, v skladu s katero bi se poživitveni odmerek omogočil tudi za starostno skupino od 12 do 18, let, a smo prejeli le skop odgovor, da »cepljenje mladostnikov (12+) proti covid-19 še naprej poteka po obstoječih priporočilih.« Posvetovalna skupina za cepljenje tako glede poživitvenega odmerka za mlajše od 18 let še vedno čaka, da to priporoči tudi agencija Ema.

Kako bodo ravnali Italijani?

otrok, karantena
Profimedia
Fotografija je simbolična.

Zadeva je sicer še nekoliko bolj zapletena, saj se poraja vprašanje, kako bodo glede preverjanja potrdil o cepljenju ravnali v Italiji. V zagati niso samo otroci, stari od 12 do 18, tudi odraslemu Slovencu bo namreč potrdilo o cepljenju od 1. februarja še naprej veljalo, če od polnega cepljenja ni preteklo več kot 270 dni, medtem ko je v Italiji to obdobje omejeno na šest mesecev. Družine bi lahko z dopustom tudi tvegale, a so italijanski pristojni organi že navedli, morajo tudi veljavna potrdila o cepljenju, ki jih posedujejo tujci, upoštevati enake standarde, ki jih je za namene supercovidnega potrdila uvedlo italijansko ministrstvo za zdravje. Če bo to držalo, bi Italija ukrepala nekoliko samovoljno. V delegirani uredbi Evropske komisije je sicer nekoliko dvoumno navedeno, da se lahko drugačna pravila, ki jih v zvezi z veljavnostjo potrdil o cepljenju sprejemajo posamezne države članice, »uporabljajo samo v primeru uporabe potrdil o cepljenju doma ali pa tudi pri priznavanju teh potrdil za namene potovanja.« Opozorili so namreč, da lahko »enostranski ukrepi na tem področju povzročijo precejšnje motnje,« hkrati pa negotovost po njihovih navedbah pomeni »tveganje za zmanjšanje zaupanja v digitalno COVID potrdilo EU in ogrožanje skladnosti s potrebnimi javnozdravstvenimi ukrepi.«

Kot so še izpostavili v uredbi, bi lahko »posebej stroga pravila v eni državi članici državljanom, ki potujejo iz druge države članice, onemogočila, da bi imeli koristi od odprave omejitev za cepljene potnike, saj pred potovanjem morda še ne bi mogli prejeti potrebnega poživitvenega odmerka. Ta tveganja so še posebej škodljiva glede na to, da je virus že močno prizadel gospodarstvo Unije.« Da bi se »različnim in motečim ukrepom« izognili, je v skladu z uredbo treba za »namene potovanja določiti standardno 270-dnevno obdobje priznavanja za potrdila o cepljenju, ki potrjujejo zaključeno primarno serijo cepljenja.« V uredbi je še izrecno navedeno, da države članice za zagotovitev usklajenega pristopa »za namene potovanja ne bi smele določiti obdobja priznavanja, krajšega od 270 dni.« A v italijanskem primeru seveda ne gre za golo potovanje, to bo še vedno mogoče, ne bo pa mogoče uživati večine ugodnosti javnega življenja. Italijanski pristojni organi so namreč zagato rešili z dvema ločenima potrdiloma, že navedenim supercovidnim potrdilom in osnovnim digitalnim potrdilom, ki seveda omogoča nekatere osnovne »privilegije,« kot so vstop v frizerske salone in lepotilne studie, od 1. februarja pa se bo osnovno covidno potrdilo zahtevalo tudi za vstop v javne urade, bančne in poštne poslovalnice ter trgovine z nenujnimi potrebščinami in trgovske centre. Za številne ostale javne storitve je nujno nadgrajeno supercovidno potrdilo. Vseeno gre sklepati, da se bo Italija srečala s plazom nejevoljnih turistov, ki se pred odhodom na potovanje morda niso seznanili z njihovimi nacionalnimi pravili, dogajalo pa se bo ravno to, kar je Evropska komisija želela preprečiti, omajalo se bo zaupanje v digitalno COVID potrdilo EU.