Previdnosti nikoli preveč

To so povečini vzroki gorskih nesreč. Letos jih je bilo kar 11, umrlo 5 gornikov

M.M.
21. 1. 2022, 11.38
Posodobljeno: 21. 1. 2022, 13.53
Deli članek:

Zaradi izrazito zimskih razmer v gorah je podlaga na mnogih predelih poledenela. Različna pa je tudi struktura snega, zato se neizkušenim gornikom večkrat pojavijo težave na poti.

Profimedia
Kdor bi rad ''obiskal'' višje vrhove in nima izkušenj je vabljen v Slovenski planinski muzej v Mojstrani, ki ponuja »sprehod« v virtualni resničnosti za trideset slovenskih vrhov, med njimi je tudi Triglav. Priporočljiva in zelo varna izkušnja pred dejansko odpravo v gore in na teren.

Letos so gorenjski policisti obravnavali enajst nesreč v gorah. Dve sta se zgodili v prvih dveh dneh novega leta, vse ostale pa od zadnjega vikenda naprej. Pri prvih dveh nesrečah je šlo za lažjo poškodbo noge na območju Valvasorja in zlom roke na planini Zajamniki. Prejšnji vikend pa so se stvari začele zapletati. V soboto se je na Vrtači poškodoval alpinist, ki je bil povrh vsega še okužen s covidom. V nedeljo pa živjjenje ugasnilo še štirim gornikom. Dvema zaradi padca z Malega Triglava, druga dva pa sta umrla zaradi zdrsa na Komni. Prav tako je planinec že v soboto umrl na območju Kamniškega sedla. Na Španovem vrhu se je poškodovala turna smučarka, na Jelenkamnu in Zelenici pa še dva planinca. Reševalci so se odzvali tudi na prijavo na območju Vitranca, kjer je planinka zašla v težave zaradi slabe opreme. Pred prihodom pomoči ji je s svojo opremo pomagal drug planinec, v dolino pa so jo potem pospremili reševalci.

Že na krajši razdalji se na isti gori izmenjajo led, mehek in trd sneg. Zato se neizkušeni pohodniki težje prilagajajo razmeram in pravilno uporabljajo opremo. Čeprav ima opremo, ki je vedno bolj dostopna, večina, se nesreče dogajajo predvsem zaradi neizkušenosti pri njeni uporabi in nezmožnosti ocenjevanja razmer.

Profimedia
Da bo hoja v gorah navdušujoča, nista odveč niti previdnost, niti visoka stopnja odgovornosti vsakega posameznika in skupin.

Tako gorniške dereze ne igrajo več svoje vloge, če se pod njimi nabere sneg. To se običajno zgodi pri hoji po vlažnem južnem snegu, ki je nesprijet in se »lepi« na dno dereze. Ko gornik s sprijetim snegom pod derezo pride na trd sneg ali led, zdrsne, ker derezam zmanjka materiala, ki se zarije v podlago. Zato je dereze s cepinom treba čistiti sproti. Prav tako kramžarji (oz. verigice, male derezice) niso enakovredni gorniškim derezam. Izredno nevarno je tudi prečkanje pobočij in na območjih z veliko napihanega snega. Nevarnost stopnjuje tudi tema, zahajanje s poti, pomanjkljiva oprema, slabo poznavanje razmer in psihofizične zmožnosti posameznika. Neizkušeni gorci izbirajte lažje in manj izpostavljene poti, če pa v svoje sposobnosti niste prepričani, si lahko tudi zagotovite pomoč planinskih in gorskih vodnikov.