Predlog stroke je sprejela tudi vladna strokovna skupina za covid-19, v veljavo pa bo stopil s ponedeljkom.

Po novem bo tako izolacija za pozitivne na koronavirus krajša. Iz trenutnih 10 dni se bo skrajšala na 7 dni. "Pragmatični pristop skrajšanja karanten in izolacij prilagajamo želji po delovanju družbe, ob tem pa se zavedamo dodatnega tveganja prenašanja okužbe med ljudmi," je dejal Tomažič in razložil, da je potrebno upoštevati dva pogoja:

- 24 ur pred zaključkom izolacije mora biti oseba brez vročine in drugih pomembnih težav, sicer se izolacija podaljša;

- pred zaključkom izolacije je nujno opraviti hitri antigenski test pri pooblaščenem izvajalcu testov; če je test pozitiven, se oseba vrne v izolacijo in test opravi naslednji dan, tako do 10 dneva izolacije.

Tomažič je opozoril, da se v naslednjih dneh oseba izogiba stikov z ljudmi, kolikor je pač mogoče. Za začetek izolacije se pri asimptomatskih šteje čas potrditve pozitivnega PCR testa, pri simptomatskih pa se za začetek izolacije šteje prvi dan simptomov oziroma začetka bolezni. Sedmi dan je tako treba pri pooblaščenem izvajalcu izvesti hitri test in če je ta negativen, se nato kontaktira izbranega osebnega zdravnika, da se uredi bolniški stalež. Kar zadeva potrdilo o prebolevnosti oziroma QR kodo, se ta v skladu z evropsko uredbo sicer izdaja z 11. dnem po pozitivnem testu, zato po navedbah Tomažiča osebe med 8. in 10. dnevom ne bodo imele veljavnega potrdila o prebolevnosti oziroma prijavne QR kode.

Spremembe, pri čemer vse podrobnosti še usklajujejo, bodo v veljavo stopile v ponedeljek 24. januarja, ko jih bodo tudi podrobneje pojasnili na novinarski konferenci. Kot je dejala vodja strokovne skupine za covid-19 Mateja Logar, bo že od ponedeljka na voljo možnost tesitranja po sedmih dnevih izolacije, tako da bodo od ponedeljka to možnost imeli tudi tisti, ki so pozitivni danes.

Večina bolnikov z omikronom v bolnišnicah zaradi drugih razlogov

Logarjeva je sicer pojasnila, da je večina covidnih bolnikov v bolnišnicah necepljenih. Nekaj je tudi cepljenih, a so tam večinoma zaradi drugih razlogov oziroma zdravstvenih težav. Ta razlika je po njenih navedbah še večja na enotah za intenzivno nego, kjer cepljenih, ki ne bi imeli imunskih motenj, praktično nimajo. Kar zadeva prebolevnike, je po njenih navedbah situacija nekoliko drugačna, saj s tega vidika ne poteka podrobno spremljanje podatkov. Vsekakor pa je tudi teh bolnikov zelo malo, je dodala.

V bolnišnice še vedno prihajajo tudi okuženi z različico delta. Kot je pojasnila, gre pri okuženih osebah, ki v bolnišnici pristanejo "zaradi drugega primarnega razloga in je covid pri njih naključna najdba, praktično pri 100 odstotkih za okužbo z omikronom." Med temi, ki imajo še znake covida-19, so tako večinoma okuženi z delta različico. Logarjeva je ob tem priznala, da med covidne bolnike prištevajo tudi ljudi, ki pridejo v bolnišnico zaradi drugih težav, zloma, infarkta in podobno, ter so pozitivni na testiranju na koronavirus.