Novice Svet24

Industrija srečanj ostaja v zahtevnem položaju. »Ob omejitvi javnega življenja zaradi pandemije covida-19 je bila prva prizadeta ter bo glede na hitro širjenje različice omikron in nezmožnosti našega dela in načrtovanja cele palete srečanj verjetno tudi zadnja, ki bo okrevala,« so predstavniki panoge zapisali v pismu Janši.

Podjetja, ki delujejo znotraj industrije srečanj, se v povprečju spopadajo s 70-odstotnim izpadom prihodkov v primerjavi s predkoronskim letom 2019. Na drugi strani jih pestijo težave s fiksnimi stroški, večanjem cen energentov, begom kadra, so med drugim sporočili premierju. V pismu, ki so ga naslovili nanj, so izpostavili tudi podatek, da njihova iniciativa povezuje več kot 350 podjetij, ki ustvarjajo okoli 15.000 delovnih mest. Od industrije srečanj je, so spomnili, posredno odvisnih tudi 20.000 kreativcev, večinoma gre za samostojne podjetnike in samozaposlene v kulturi, hkrati pa številna delovna mesta, ki so neposredno povezana skozi njihove aktivnosti.

Odločevalce so v pismu pozvali, da z veliko resnostjo in odgovornostjo preučijo predlog ukrepov za rešitev slovenske industrije srečanj. »Vljudno vas prosimo, da se še v prvi polovici januarja srečamo z vami in da najdemo ustrezno rešitev za preživetje slovenske industrije srečanj,« so dodali. Po naših informacijah sicer srečanja do včeraj še ni bilo.

Kaj so predlagali

Svoje predloge ukrepov pomoči so strnili v pet sklopov. Prvi se nanaša na kritje fiksnih stroškov podjetij in skrajšani delovni čas, čakanje na delo ter mesečni temeljni dohodek za samozaposlene v prvi polovici letošnjega leta. V drugem želijo sredstva za preživetje in zagon dejavnosti v obliki subvencije do največ 10 odstotkov ugotovljenega padca prometa za podjetja, ki so jim prihodki upadli za najmanj 65 odstotkov. Samozaposlenim bi glede na višino padca prihodkov namenili od 8300 do 12.600 evrov pomoči. Glede na zaostrovanje koronske krize v tretjem ukrepu predlagajo podaljšanje ukrepa poroštvene sheme za vračilo stroškov za dogodke, ki so s predpisom omejeni ali prepovedani, najmanj do 30. septembra 2022.

Sorazmernost ukrepov

Želijo tudi, da se za petletno obdobje uvede finančna spodbuda pri pridobivanju mednarodnih dogodkov v višini 20 evrov na udeleženca. Podpora bi veljala za vse kongrese in druge mednarodne dogodke z več kot 350 udeleženci in minimalno 500 nočitvami. Za razstavljavce na večjih tradicionalnih mednarodnih sejmih v Sloveniji pa bi država primaknila 35 odstotkov stroškov za najem sejemskega prostora ali opreme za ta prostor, vendar ne več kot 35 evrov na kvadratni meter, za naslednje dve leti.

Ne nazadnje si želijo sproščanja omejevalnih ukrepov. »Zavedamo se, da je med nami epidemija in da je treba storiti vse, da se zaščitijo človeška življenja. Vendar menimo, da morajo biti ukrepi sorazmerni glede na možnost prenosa okužb v vsaki panogi,« so podčrtali.

Ne v dvorano, pred ekran

STA

Nekateri so se sicer tudi v času najhujših omejitev znašli in delali, kolikor se je dalo. »Medtem ko nekateri čakajo, da se stvari umirijo ter da bo dogodke in druge aktivnosti spet mogoče izvajati v živo, nas je nekaj dojelo, da so digitalni in hibridni dogodki priložnost, ki jo je treba zagrabiti in izkoristiti. Digitalna realnost nas bo prej ali slej ulovila in pred njo ne moremo ubežati. Nima se smisla še naprej prepričevati, da digitalna srečanja ne morejo biti enaka tistim v živo,« je povedal Gorazd Čad, predstavnik Iniciativnega odbora slovenske industrije srečanj, sicer ustanovitelj agencije Toleranca marketing, ki se ukvarja z organizacijo strokovnih in motivacijskih dogodkov.

Kaj je torej zaznamovalo njihovo panogo lani, ko jim je že drugo leto zapored korona zavezala roke? Pogosto se je dogajalo, da so dogodke, ki bi morali potekati v živo, a so bili odpovedani, prestavljali v digitalni svet ali jih izpeljali hibridno. Prednosti tega, kot je poudaril Čad, so, da takšni dogodki, če so pravilno organizirani, tudi znižujejo ogljični odtis. »Glede zmanjševanja ogljičnega odtisa lahko že danes naredimo veliko več od sajenja dreves in zelenih kotičkov na poslovnih borzah in dogodkih. Družba bo namreč v prihodnosti morala misliti tudi na to,« je izpostavil.

Ignoriranje se ne bo končalo dobro

Živi dogodki sicer ne bodo izginili, meni, se bodo pa zagotovo obdržali in vse pogosteje pojavljali digitalni, pa tudi hibridni, ko gre za kombinacijo živega in digitalnega. »Vse bolj se kaže nov zemljevid industrije srečanj, ki bo po mojem mnenju iz krize izšla še močnejša in boljša. Dogodki 'live/digital/hybrid/virtual-metaverse' se trenutno zdijo ključni segment industrije, ki se bo lahko razvijal samostojno ali pa se bo morda res povezal v nove metaverse svetove. Slednji predstavljajo povsem novo smer industrije srečanj, do katerih bomo dostopali s posebnimi vmesniki in prek posebej oblikovanih avatarjev. Današnje dogajanja malce spominja na računalniški bum v osemdesetih. Takrat je bilo res veliko ljudi skeptičnih, pa potem spet ob začetkih interneta. Ignoriranje takšnih konceptov se za večino običajno ni končalo dobro,« so Čadove besede.

Sicer kot predstavnik iniciativnega odbora sporoča, da je poskušala njihova panoga lani polet nadoknaditi vse za nazaj, ko je bila država zaprta, »ko pa je bilo lansko jesen že jasno, da nas čakajo novi vali širjenja korone in z njimi omejitve, smo se s kolegi, ki se udejstvujejo na tem področju, spet usedli in se odločili, da je treba nagovoriti vlado, njenega predsednika Janeza Janšo, da nas ne spregleda,« je poudaril.

Pismo Janša dal naprej

Kar zadeva upad prihodkov, je bila ena glavnih pripomb za vlado ta, da so bili enake državne pomoči deležni tako tisti, ki so beležili na primer 20-odstotni upad prihodkov, kot tisti, ki so imeli višje, na primer 70-odstotne upade, kar pa se jim ne zdi prav. V industriji srečanj so sicer zadovoljni z ukrepi čakanje na delo in skrajšan delovni čas, »ampak to je veljalo v času, ko je bila razglašena epidemija, zdaj te ni več«.

Janez Janša torej zdaj v rokah drži njihovo pismo. Po besedah našega sogovornika naj bi ga sicer že izročil v obravnavo ministru Zdravku Počivalšku. Čad nam je predal še eno informacijo, in sicer da naj bi vlada še ta mesec objavila razpis za pomoč njihovi panogi, »a kaj več o tem ne vemo«.